Prava
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Potrč o vatikanskem sporazumu
23. 03. 2001 00.00
Brez nekaterih resnih popravkov vsebine vatikanskega sporazuma bi se lahko ustvaril vtis, kot da v Sloveniji delujeta dva pravna sistema in ne eden ustavni in pravni sistem, v okviru katerega morajo v Sloveniji delovati vse institucije, vključno z Rimskokatoliško cerkvijo, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Po njegovih besedah je želja in ambicija ZLSD delovati v smeri doseganja uskladitve, saj ni nobenih razlogov za ocenjevanje, da to ni mogoče. "Mi bomo naredili vse, da na tej točki ne bi prišlo do izsiljevanja ali preglasovanja, saj se nam zdi izredno pomembno vprašanje za vso državo, zato je potrebno o temeljnih vprašanjih vsebine, pomena in ureditve odnosov imeti skupen pogled," je poudaril Potrč.
Srečanje o človeški genetiki
23. 03. 2001 00.00
V Mariboru se je danes začelo dvodnevno 10. srečanje Medicina in pravo na temo Človeška genetika in darovanje delov telesa. Na srečanju, ki so ga pripravili zdravniško in pravniško društvo ter Univerza v Mariboru, sodelujejo poleg številnih pravnikov in zdravnikov tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, vrhovnega sodišča in drugi gosti. Pokrovitelj letošnjega jubilejnega srečanja Medicina in pravo je predsednik republike Milan Kučan, ki je udeležencem poslal pozdravno pismo.
Lakersi ostali brez Bryanta
22. 03. 2001 00.00
Na gostovanju v Millwakeeju se je v zadnji četrtini poškodoval zvezdnik Jezernikov Cobe Bryant, ki je ob pomoči soigralcev odšepal z igrišča z zvitim levim gležnjem, poleg tega pa bo moral izpustiti kar nekaj naslednjih tekem v končnici. "Trenutno razen počitka nimam druge izbire, več pa bom vedel o poškodbi po pregledu v losangeleški bolnišnici." Do takrat bo na listi poškodovanih, njegov status pa se bo spreminjal iz dneva v dan. "Če je gleženj zvit, bomo že našli način, kako se spopasti s to težavo," je bil prepričan trener Lakersov Phil Jackson. Slavili so domači igralci s 107 proti 100, Bryant pa je kasneje povedal, da sta ga oba gležnja močno bolela že pred zvinom in s tem bi morda lahko pojasnili njegovih "skromnih" 14 točk s slabim metom iz igre 4-15. Los Agelesu do zmage ni pomagalo niti O"Nealovih 34 točk, pri Jelenih pa sta bila tokrat najboljša strelca ekipe Sam Cassel s 27 in Glenn Robinson s 26 točkami.
VS obsodil nasilje albanskih skrajnežev
22. 03. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je obsodil nasilje skrajnežev, vključno s terorističnimi dejavnostmi, v Makedoniji in v nekaterih občinah v južni Srbiji. VS obenem ugotavlja, da ima to nasilje podporo albanskih skrajnežev zunaj omenjenih območij ter predstavlja grožnjo varnosti in stabilnosti širše regije. Resolucijo so po diplomatskih virih pripravile štiri stalne članice VS, sprejeta pa je bila soglasno. V resoluciji VS podpira suverenost in ozemeljsko celovitost ZR Jugoslavije, Makedonije in drugih držav v regiji.
Pri odvetništvu se je zataknilo
22. 03. 2001 00.00
Državni zbor je pred odločanjem o dopolnilih k predlagani noveli zakona o odvetništvu na predlog vodje poslanske skupine LDS Toneta Anderliča sejo prekinil. Anderlič je prekinitev predlagal, da bi se poslanska skupina liberalnih demokratov lahko opredelila do amandmaja, ki ga v imenu poslanske skupine NSi predlaga Majda Zupan. Z omenjenim dopolnilom naj bi po besedah predlagateljice rešili problem prevelikih razlik v višini notarskih tarif (te so največje v primerjavi prestolnice s podeželjem). Z noveliranje zakona o odvetništvu naj bi državni zbor to področje uskladil z evropskim pravnim redom ter odpravil nekatere slabosti iz dosedanje ureditve. Sledeč evropskim direktivam naj bi izenačili pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti državljanov Evropske unije v Sloveniji, z vnešenimi spremembami pa naj bi izboljšali tudi kakovost odvetniškega dela ter sankcionirali opravljanje odvetniških storitev, ki jih opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev. Zakonske določbe, ki bodo veljavno ureditev uskladile z evropsko, naj bi stopile v veljavo z dnem dejanskega pristopa k EU.
Huda kazen za PSG
21. 03. 2001 00.00
Evropska nogometna zveza (UEFA) je v sredo izrekla hudo kazen za francosko moštvo PSG. Pariški klub bo zaradi navijaških neredov na srečanju lige prvakov s turškim Galatasarayem moral plačati kazen v višini milijon švicarskih frankov, ravno tako pa ne bo smel igrati treh tekem na slovitem stadionu Park princev. Nekoliko lažja kazen je doletela Galatasaray, ki bo na račun UEFA moral nakazati 200.000 švicarskih frankov.
Čudež v operi Dese Muck
21. 03. 2001 00.00
Pri Založbi Rokus so izdali otroško slikanico avtorice Dese Muck Čudež v operi. Knjižica je namenjena najmlajšim, katerim želi približati opero iz obeh zornih kotov - zakulisja in odra. Desa Muck in ilustrator Rajko Blaško sta ustvarila izmišljene pravljične in resnične ljudi, ki iz dneva v dan ustvarjajo bogate odrske podobe. Pri realizaciji Čudeža v operi so si podali roke izdajatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Založba Rokus in pokrovitelj SKB banka, ki so s skupnim projektom opozorili na nove tržne pristope na področju kulture.
Vlada odgovarjala na vprašanja poslancev
20. 03. 2001 00.00
Marčna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku in ostalim predstavnikom vlade. Premier Drnovšek je moral zagovarjati mrtve črke iz koalicijske pogodbe, predstavniki vlade pa so med drugim morali opravičevati nedeljsko delo trgovk ter odgovarjati na očitke o vse pogostejšem izginjanju, izgubljanju in uničevanju dokumentov.
Kmalu gospodarske sankcije proti ZRJ?
18. 03. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Djindjić je v sinočnjem pogovoru za srbsko televizijo dejal, da ni "nobene možnosti" za to, da bi nekdanjega predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića beograjske oblasti do 31. marca izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "To ni realistično, saj bi v tem primeru prišlo do kršitve prava, česar pa ne podpira nihče v Demokratični opoziciji Srbije (DOS)" je pojasnil Djindjić. "Vendar pa se vsi v DOS zavzemamo za to, da bi bilo pravici zadoščeno in glede tega vprašanja ne pristajamo na nikakršne kompromise.
Siloviti spopadi v predmestju Tetova
16. 03. 2001 00.00
Spopadi v Makedoniji, ki grozijo z izbruhom nove vojne na Balkanu, ne pojenjajo že tretji dan. V predmestju Tetova so potekali spopadi med makedonskimi silami in albanskimi uporniki. Napeto je tudi v Kumanovu in Gostivarju. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je izjavil, da zavezniki zaenkrat še ne bodo posredovali, saj jih makedonska vlada za to ni prosila.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Prodaja večinskega paketa delnic Zdravilišča Rogaška
13. 03. 2001 00.00
Slovenska razvojna družba je po dolgoletnem prestrukturiranju podjetja Zdravilišče Rogaška objavila razpis za prodajo 57% lastniškega deleža v družbi.
Bo Bobby Knight prestopil?
12. 03. 2001 00.00
Vse več je znamenj, da bo sloviti košarkarski trener Bobby Knight prevzel moštvo ameriške študentske lige NCAA Texas Tech. Knight bo v tem tednu obiskal svoje morebitne nove delodajalce, ki se močno zanimajo za usluge slovitega košarkarskega strokovnjaka, ki je pred tem dolgih 29 let uspešno vodil univerzo Indiana, s katero je osvojil tri naslove prvaka NCAA, pod njegovim vodstvom pa je ameriška reprezentanca na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 prepričljivo osvojila zlato kolajno.
Prošnja za začasno izpustitev
10. 03. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, obtožena vojnih zločinov, je prosila za začasno izpustitev iz zapora v Haagu, kjer je zaprta od 10. januarja letos. Haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo bo njeno prošnjo obravnavalo v petek, so danes sporočili s sodišča, razlogov za izpustitev, navedenih v prošnji, pa niso želeli komentirati.
Premiera v SLG Celje
09. 03. 2001 00.00
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) v Celju je bila premiera Prave stvari Toma Stopparda v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V predstavi, pod katero se kot dramaturg podpisuje Igor Lampret, bodo nastopili Mario Šelih, Jagoda Justin Jauk, Barbara Vidovič, Damjan Trbovc, Barbara Medvešček, Miha Nemec ter novi član celjskega ansambla Jožef Ropoša.
Račan o vprašanjih s Slovenijo
07. 03. 2001 00.00
Hrvaška vlada ne želi napovedovati, kdaj bodo rešena odprta vprašanja s Slovenijo, vendar pa si močno prizadeva, da bi čimprej našli rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani, je dejal hrvaški premier Ivica Račan, ko je danes v saboru odgovarjal na poslanska vprašanja.
Timberwolvesi ponovno uspešni
07. 03. 2001 00.00
Ekipa Raša Nesteroviča Minnesota Timberwolves je spet zmagala in se še bolj približala uvrstitvi v končnico ameriške profesionalne košarkarske lige NBA. Težak in boleč poraz pa so doma doživeli igralci Portlanda proti Vancouvru. Chris Webber se je vrnil in bil najzaslužnejši za zmago svojih Sacramento Kingsov, centri pa so bili najzaslužnejši za novi zmagi San Antonio Spursov in Los Angeles Lakersov.
Eksplozija pred poslopjem BBC
04. 03. 2001 00.00
Pred poslopjem britanske medijske hiše BBC v Londonu je eksplodirala bomba. V siloviti eksploziji, ki je stresla stavbe 200 metrov naokrog, je bila lažje ranjena ena oseba. Bombo, ki je bila skrita v taksiju, je razneslo malo po polnoči. Teroristi so pred eksplozijo posvarili o napadu, tako da je policija pravočasno spravila na varno uslužbence BBC in stanovalce okoliških hiš.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
DZ sprejel dva zakona
28. 02. 2001 00.00
DZ je sprejel zakona o letalstvu ter o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, skozi drugo obravnavo pospremil spremembe nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, odločanje o svežnju dopolnil k predlogu pomorskega zakonika pa ponovno preložil. Zakon o letalstvu v skladu z načeli mednarodnega letalskega prava določa pravila in pogoje, ki zadevajo zrakoplove, letalsko in drugo strokovno osebje, zračni prevoz in druge letalske aktivnosti, letališča in vzletišča. Žrtvam vojnega in povojnega nasilja pa naj bi država v skladu s sprejetim zakonom iz proračuna namenila približno 45 milijard tolarjev. Pred opoldanskim odmorom se je DZ lotil prve obravnave novele zakona o RTV Slovenija.
DZ nadaljuje zasedanje
23. 02. 2001 00.00
Državni zbor nadaljuje zasedanje z včeraj prekinjeno tretjo obravnavo in dokončnim odločanjem o vsebini novega zakona o letalstvu, za tem pa bo, po napovedih predsedujoče Irme Pavlinič Krebs (LDS), prešel na skrajšani postopek pri obravnavi predloga za noveliranje zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje Jugoslavije.
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Sporne luknje v ementalcu
22. 02. 2001 00.00
Američani so s svojo novo uredbo dodobra razhudili Švicarje. V svoji zakonodaji namreč od torka naprej dopuščajo, da so v siru ementalcu lahko tudi manjše luknje, kot jih "zahtevajo" tradicionalni švicarski standardi.
Rim potrdil podporo Sloveniji
20. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je drugi dan uradnega obiska v Italiji ločeno srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, predsednikom senata Nicolo Mancinom in kandidatom desnosredinskih strank za novega italijanskega premiera Silviom Berlusconijem. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo nad nedavnim sprejetjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino, Sloveniji pa zagotovili italijansko podporo pri vstopanju v Evropsko unijo. Premier Drnovšek je obiskal tudi Vatikan, kjer se je srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Angelom Sodanom. Kot je povedal, sta s Sodanom v neformalnem pogovoru ocenila odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, o dvostranskem sporazumu o pravnih vprašanjih pa nista podrobneje govorila.
Rogelj zmagovalec neuradnega SP
19. 02. 2001 00.00
Študent četrtega letnika prava na Univerzi v Ljubljani, 22-letni Matjaž Rogelj, je zmagovalec neuradnega svetovnega prvenstva v računalništvu, ki je od 4. januarja do 18. februarja potekalo v brazilskem Riu de Janeiru.
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Simulacija zakonodajnega postopka
12. 02. 2001 00.00
Zakon o evtanaziji ni "eksekutorski" ali "morilski zakon", temveč zakon iz usmiljenja, kar nenazadnje dokazuje tudi izvorni pomen grškega pojma evtanazije kot "lepe smrti", je v imenu vlade poslance državnega zbora nagovoril minister za zdravstvo David Premlč med uvodno predstavitvijo zakonskega predloga, ki sicer ni objavljen v parlamentarnem Poročevalcu niti uvrščen na dnevni red katerekoli od parlamentarnih sej. Omenjeni uvodničar je namreč fiktivni zakonski predlog predstavil udeležencem simulacije zakonodajnega postopka v mali parlamentarni dvorani, ki so jo v okviru Evropskega Združenja študentov prava (ELSA) pripravili slušatelji ljubljanske pravne fakultete.