Prešernovo
Burns kontra Prešeren
05. 02. 2001 00.00
V okviru cikla Pijano bar Janija Kovačiča v KUD-u France Prešern, se je kantavtor, z glasbenimi prijatelji, pred slovenskim kulturnim praznikom, preizkusil v interpretiranju pesmi Franceta Prešerna in najbolj popularnega škotskega pesnika Roberta Burnsa.
Koncert pianista Tomaža Petrača
29. 01. 2001 00.00
Modri salon GH Union v organizaciji Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev je gostil pianista Tomaža Petrača. Petrač je izvedel skladbe Alojza Srebotnjaka: Variacije na temo Marija Kogoja, Scherzzando in Makedonski plesi, Suito op. 14 Bele Bartoka in Sonato št. 4 v c-molu Op. 29 Sergeja Prokofjeva. Leta 1969 rojeni Mariborčan je diplomiral na Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjakovi. Izpopolnjeval se je na tečajih doma in na tujem.
Koncert v spomin Primožu Ramovšu
10. 01. 2001 00.00
Ob drugi obletnici smrti markantne osebnosti slovenskega glasbenega sveta, skladatelja Primoža Ramovša, bo nocoj v klubu Cankarjevega doma koncert Tria Lorenz in pianistke Alenke Šček - Lorenz. Na koncertu bodo izvedena dela: Sonata za violino in klavir, Ekstremi za violino in Kontrasti za violino, koncert pa sta pripravila Ars Ramovš - zavod za umetnost in Cankarjev dom.
Koncert v spomin Primožu Ramovšu
09. 01. 2001 00.00
Ob drugi obletnici smrti markantne osebnosti slovenskega glasbenega sveta, skladatelja Primoža Ramovša, bo jutri v klubu Cankarjevega doma koncert Tria Lorenz in pianistke Alenke Šček - Lorenz. Na koncertu bodo izvedena dela: Sonata za violino in klavir, Ekstremi za violino in Kontrasti za violino, koncert pa sta pripravila Ars Ramovš - zavod za umetnost in Cankarjev dom.
Reke ponovno začele naraščati
07. 01. 2001 00.00
Po Sloveniji so pretoki rek zaenkrat še srednji, ponekod veliki, v spodnjih delih porečij pa se zmerno povečujejo. Tudi plimovanje morja je povišano. V noči na ponedeljek in v ponedeljek bodo reke po vsej državi pričele ponovno naraščati. Ob intenzivnih padavinah in taljenju snega bodo najbolj porasle reke v zahodni in severni Sloveniji. Največji pretoki rek na teh območjih, predvsem Soča, lahko dosežejo tudi dvoletno povratno dobo. Ob večji namočenosti zemljine se bo ponovno povečala nevarnost proženja zemeljskih plazov.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Badjurova nagrada Matjažu Klopčiču
22. 12. 2000 00.00
Dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju kinematografije je režiser Matjaž Klopčič. Nagrado mu bodo izročili na četrtem festivalu slovenskega filma, ki bo med 28. in 31. marcem v Portorožu. Klopčič je posnel deset celovečernih igranih filmov. Nagrado, poimenovano po slovenskem režiserju, snemalcu in scenaristu Metodu Badjuri, podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Nominiranci za Prešerna so
21. 12. 2000 00.00
Upravni odbor Prešernovega sklada je objavil kandidate, nominirane za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Za nagrajence bo javnost izvedela na podelitvi nagrad 7. februarja 2001 ob 20. uri. Nominirani za Prešernovo nagrado so: Vinko Globokar za skladateljski opus, Gustav Gnamuš za slikarski opus, Vladimir Kavčič za prozni opus in Zlatko Šugman za igralski opus.
Podelitev Severjevih nagrad
17. 12. 2000 00.00
Sklad Staneta Severja in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta v dvorani Loškega odra podelila Severjeve nagrade. Slovesni podelitvi s spominskim nagovorom rednega profesorja AGRFT in člana UO Sklada Staneta Severja Aleša Jana ob 30-letnici Severjeve smrti bo sledila uprizoritev monodrame Dušana Jovanoviča Karajan C, v interpretaciji dramskega igralca, Severjevega in Borštnikovega nagrajenca, Branka Šturbeja. Monodrama Karajan C je lani na festivalu monodrame na Ptuju prejela nagrado za najboljšo predstavo.
Predstavljena še Prešernova pisma
12. 12. 2000 00.00
Prešernovo leto se še ne končuje. V Narodni univerzitetni knjižnici so slovenski javnosti prvič predstavili trinajst izvirnih Prešernovih pisem, ki so sicer shranjena v Pragi, Zagrebu in Gradcu. Pisma sodijo med dragoceno pesnikovo zapuščino, saj je vse skupaj ohranjenih le 23 pisem. Vsa so objavljena v knjigi založbe Rokus Prešernova pisma, katere predstavitev je pospremila odprtje razstave originalov Prešernovih pisem. Projektu se je pridružila radovljiška knjižnica Antona T. Linharta s tematsko razstavo omemb in izvora priimka Prešeren.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Skladateljski večer v CD
28. 11. 2000 00.00
Drevi bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma kompozicijski večer dveh slovenskih skladateljev najmlajše generacije. V okviru ciklusa Mladi mladim, ki jih prireja Glasbena mladina ljubljanska, bodo mladi slovenski interpreti izvedli skladbe Bojane Šaljič in Gregorja Pompeta.
200-letnica Prešernovega rojstva
28. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva je kranjska mestna občina skupaj z Gorenjskim muzejem pripravila že tradicionalno razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto. Njen osnovni namen je bil in ostaja predstavitev Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, od samega začetka pred petimi leti pa pri razstavi sodelujejo tudi člani Likovnega društva Kranj. Razstava bo v času praznovanja 200-letnice pesnikovega rojstva na ogled v galerijah Mestne hiše na Glavnem trgu v Kranju in prostorih Mestne občine Kranj. Letošnja razstava ni samo nadaljevanje prejšnjih prireditev te vrste, marveč so imeli pripravljalci v mislih njen posebni namen, da naj bi bila prirejena kot uvod v stalno zbirko slikarske in kiparske umetnosti našega časa na Gorenjskem. Po besedah župana Mohorja Bogataja je razstava le ena od številnih "prireditev in pridobitev", ki jih je občina pripravila ob praznovanju 200-letnice Prešernovega rojstva
Razstava Petra Hergolda
18. 11. 2000 00.00
V koprski galeriji Loža je v okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe te dni na ogled razstava Petra Hergolda z naslovom V gospodovem vrtu so koraki tišji. To je že četrta samostojna predstavitev v okviru omenjenega projekta, tudi tokratno razstavo pa spremlja katalog, ki bo v priložnostni mapi na koncu tvoril oblikovno zaključeno celoto. Besedilo za katalog je prispeval umetnostni zgodovinar in kritik Marko Košan, kustos razstave v Loži pa je Majda Božeglav - Japelj.
Prireditvi v spomin Miri Mihelič
09. 11. 2000 00.00
Ob 15-letnici smrti Mire Mihelič (1912-1985), pomembne književnice in prevajalke ter podpredsednice mednarodnega PEN v obdobju med letoma 1973 in 1985, sta slovenski PEN in SAZU pripravila simpozij o ustvarjalnem in javnem delu Mire Mihelič, Narodna in univerzitetna knjižnica pa razstavo pisateljičinih rokopisov, prvih tiskov, dokumentov in fotografskega gradiva iz življenja Miheličeve.
Rudi Skočir v Galeriji Domžale
19. 10. 2000 00.00
V Galeriji Domžale so odprli razstavo Rudija Skočirja, znanega po odličnih grafikah in ilustracijah. Svoj izvirni motivni svet je Skočir našel na domačem idrijskem v liku rudarja, ki je s svojim načinom življenja ustvarjal značilno kulturno podobo kraja. Njegovi delavci iz živosrebrnih kopov so že kmalu postali simboli, pridobili so status posplošenih reprezentančnih oseb, ki so v resnobnih postavitvah obvladale površine zidu ali platna. Vsem tem rudarskim postavam pa je Skočir dodal ženske, ki so se v novejših delih spremenile iz mirnih, v usodo vdanih spremljevalk v fatalne rojenice. Pikovi, Križevi, Karini in Srčevi dami je nadel videz brezčasnosti in monumentalnosti. Razstava bo na ogled do 2. novembra.
Koncert Orkestra Slovenske filharmonije
03. 10. 2000 00.00
V celjskem Narodnem domu bo drevi koncert Orkestra Slovenske filharmonije z ruskim dirigentom Rudolfom Baršajem. Solista bosta flavtist Aleš Kacjan in harfistka Nicoletta Sanzin Fabbri. Igrali bodo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta: simfoniji "Haffner" in "Jupiter" ter Koncert za flavto, harfo in orkester, K 299.
Spomin na Prešernovo rojstvo
24. 09. 2000 00.00
V mestu Edmonton v kanadski provinci Alberta so v spomin na 200-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika pripravili mednarodni simpozij z naslovom "France Prešeren in njegov čas" ter kulturni večer z naslovom "France Prešeren v glasbi, dramski uprizoritvi in v branju njegove poezije".
Prešernove pesmi na zgoščenki
19. 09. 2000 00.00
Nacionalni radio je v sodelovanju z RAI - Radiom Trst v jubilejnem letu pripravil niz 24 radijskih iger, v katerih je na podlagi romana Neiztrohnjeno srce
S Sapramiško v novo sezono
30. 08. 2000 00.00
Prešernovo gledališče Kranj je po oceni organizatorjev v prvi polovici tega leta odigralo 114 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 23.000 obiskovalcev. Dobro so bile obiskane tudi šolske predstave, ki si jih je ogledalo približno 12.000 otrok, uspešno in odmevno je bil tudi izveden teden slovenske drame. Novo sezono kranjskega gledališča bo začela otroška predstava Svetlane Makarovič Sapramiška v režiji Katje Pegan. V začetku septembra bo gledališče začelo vpis v abonma nove sezone. Po besedah vodje umetniškega oddelka Marinke Poštrak bo v novem abonmaju pet predstav. Tri bodo v znamenju treh odličnih slovenskih režiserjev oz. režiserk: Mateja Koležnik bo režirala predstavo Pulitzerjeve nagrajenke Paule Vogel Kako sem se naučila voziti, Mile Korun bo režiral dramo lanskega Grumovega nagrajenca Zdenka Kodriča Vlak čez jezero, Vito Taufer pa bo na oder kranjskega gledališča postavil predelane Enodejanke Čehova letošnjega Grumovega nagrajenca Roka Vilčnika.
Prešernovo leto na Švedskem
25. 05. 2000 21.49
V okviru praznovanj Prešernovega leta - leta kulture je veleposlaništvo RS v Stockholmu v sredo pripravilo koncert klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič. Koncert je bil na Poljskem inštitutu, so sporočili slovenski diplomatski viri.
Odobrenih 61 projektov Prešernovega leta
16. 05. 2000 20.13
Ministrstvo za kulturo je na podlagi razpisa za izvirne rešitve in projekte Prešernovega leta - leta kulture odobrilo skupaj 61 projektov v vrednosti 121.358.000 tolarjev. Slovenska vlada je, kot je znano, maja lani letošnje leto, ko mineva 200 let od rojstva pesnika Franceta Prešerna, ene osrednjih osebnosti slovenske zgodovine, proglasila za Prešernovo leto.
Literarni večer na slovenskem veleposlaništvu
22. 02. 2000 17.36
Slovensko veleposlaništvo v Varšavi je v okviru proslav Prešernovega leta sinoči pripravilo literarni večer. Prireditev je potekala v prostorih Centra sodobne umetnosti, gost večera pa je bil slovenski sodobni pesnik in esejist Aleš Debeljak. Literarni večer je bil prva prireditev te vrste v Varšavi in je požel veliko navdušenja, udeležilo pa se ga je približno 110 gostov, med njimi številni na Poljskem živeči Slovenci, so sporočili z veleposlaništva v Varšavi.
V Makedoniji počastili Prešernovo leto
20. 02. 2000 09.56
Pod pokroviteljstvom slovenskega veleposlaništva v Makedoniji in slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja je bil v počastitev Prešernovega leta včeraj v Domu kulture v Bitoli koncert mešanega zbora France Prešeren iz Skopja. Predstavili so tudi nekaj verzov Prešernovih Poezij v slovenščini in v makedonskem prevodu.
O odnosu med Cerkvijo in umetnostjo
18. 02. 2000 20.33
Letošnji Prešernov nagrajenec Marko Rupnik se je v Vatikanu udeležil posveta Cerkev in umetnost v romanju proti Bogu, ki ga je kulturno-umetniški odbor jubilejnega leta priredil ob današnjem jubileju umetnosti.
Predsednik Kučan sprejel Prešernove nagrajence
16. 02. 2000 19.46
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel letošnja Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada ter člane upravnega odbora Prešernovega sklada in predsednike strokovnih komisij pri Prešernovem skladu. Čestital je nagrajencem in pri tem Prešernovo nagrado označil kot nagrado za slovenske stvaritve in dela, ki se lahko merijo z vrhunsko svetovno umetnostjo, da pa je pri tej nacionalni nagradi država včasih bolj, včasih pa manj posrečen posrednik.
Podelili Prešernove nagrade študentom FF
09. 02. 2000 14.48
Filozofska fakulteta (FF) je ob slovenskem kulturnem prazniku danes v zbornični dvorani ljubljanske univerze 19 svojim študentom in študentkam podelila Prešernovo nagrado za dela s področja njihovega študija. Nagrajenih je bilo 18 nalog, ena je plod dela dveh študentk.
Knjiga Prešeren.doc pri Rokusu
03. 02. 2000 11.16
Založba Rokus je izdala knjigo z naslovom Prešeren.doc, s katero skuša največjega slovenskega pesnika rehabilitirati kot polnokrvnega poeta, ki ima s svojo živo pesniško besedo kaj povedati današnjemu, zlasti mlademu bralcu. Knjigo so danes predstavili v klubu K4 v Ljubljani.
Veleposlanik obiskal društvo Ivan Cankar v Sarajevu
13. 01. 2000 21.33
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič se je danes ob obisku Slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar v Sarajevu seznanil z dejavnostmi društva ob praznovanju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna, so sporočili z veleposlaništva Slovenije v Sarajevu.
Prešernovo gledališče pripravlja predstavo
13. 01. 2000 15.04
V okviru Prešernovega leta in počastitev 200-letnice rojstva najpomembnejšega slovenskega pesnika bo kranjsko gledališče, ki se ponaša s pesnikovim imenom, konec meseca pripravilo posebno, zunajrepertoarno dramsko-literarno predstavo z naslovom Prešeren V peklu; naslov velja razumeti določno in hkrati v metaforičnem smislu; dramatiziran dialog med pesnikom in učencem, ki sta ga na podlagi Prešernove poezije oblikovala Sanja Ivič in Zlatko Bourek, je namreč umeščen v nekdanjo kranjsko gostilno V peklu, je povedala Marinka Poštrak, ki vodi umetniški oddelek Prešernovega gledališča.