Preden
Haider ponovno o JEK
20. 02. 2001 00.00
Po besedah deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja so za varnost avstrijske Koroške neobhodno potrebne nadaljnje študije o jedrski elektrarni Krško, saj študija o potresni varnosti nuklearke, ki jo je sofinancirala tudi Evropska unija, ni v celoti zadovoljila. Haider je še dodal, da so tako stališče potrdila tudi mnenja strokovnjakov. Po Haiderjevem mnenju bi morali v študiji razširiti območje, kjer so ugotavljali seizmološko nevarnost, saj je bilo v preteklim stoletju v bližnji okolici več potresov.
Italijanski senat nadaljuje glasovanje
13. 02. 2001 00.00
Italijanski senat danes popoldne nadaljuje glasovanje o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki ga je zaradi nesklepčnosti prekinil prejšnji četrtek. Preden so senatorji začeli glasovati o dopolnilih k predlogu zakona, so na zahtevo predstavnikov desnih strank preverjali sklepčnost in začetek zasedanja odložili za 20 minut.
Danes začetek proračunske seje
05. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada se bo danes popoldne na Brdu pri Kranju sestala na seji, na kateri namerava uskladiti in sprejeti predlog letošnjega državnega proračuna. Potem ko so na ministrstvu za finance v preteklih dveh tednih opravili pogovore s proračunskimi uporabniki, morajo ministrstva do začetka seje pripraviti svoje predloge finančnih načrtov. Vsi predvideni odhodki skupaj lahko po predlogu finančnega ministrstva znašajo največ 1173 milijard tolarjev, tako da bi proračunski primanjkljaj ne presegel 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Doslej se je finančnemu ministru Antonu Ropu s proračunskimi uporabniki uspelo uskladiti do višine 1193 milijard tolarjev odhodkov, manjkajočih 20 milijard tolarjev prihranka pa naj bi našli na današnji seji. Preden se bo vlada sestala na Brdu, bo v Ljubljani predlog proračuna obravnaval tudi strateški svet za gospodarstvo, v katerega je premier Janez Drnovšek imenoval vidne slovenske ekonomiste.
Sezona posvečena Shakespearu
04. 02. 2001 00.00
Londonsko gledališče Shakespeare's Globe pripravlja prvo poletno sezono, posvečeno izključno dramatiku in pesniku Williamu Shakespearu.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Jelcinov sedemdeseti rojstni dan
01. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v moskovskem kliničnem centru obiskal svojega predhodnika Borisa Jelcina in mu voščil za sedemdeseti rojstni dan. Jelcina sta prišla pozdravit tudi premier Mihail Kasjanov in šef urada ruskega predsednika Aleksander Vološin. Jelcina so v torek pripeljali v bolnišnico zaradi virusne infekcije. Nekdanji ruski predsednik mora tako svoj 70. rojstni dan praznovati kar v moskovski centralni bolnišnici, saj je z njegovim zdravjem tako hudo, da bo trajalo še precej časa, preden bo bolnišnico lahko zapustil. O tem priča tudi dejstvo, da ga lahko po navodilih zdravnikov obiskujejo samo njegovi najbližji sorodniki, vendar pa, kot je dejal Jelcinov zdravnik Vladimir Ševčenko, "srce normalno deluje, to pa je trenutno najpomembnejše".
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
NEAR Shoemaker mimo Erosa
29. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska sonda brez posadke NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker se je sinoči planetoidu (asteroidu) 433 Eros približala na vsega 1,6 do 3,2 kilometra, kar je najmanjša razdalja doslej. Pristanek na Erosu načrtujejo 12. februarja.
V finalu Agassi in Clement
26. 01. 2001 00.00
Francoski polfinalni dvoboj v moškem delu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu je odločil še zadnjega finalista prvega letošnjega turnirja za grand slam. Nasprotnik američana Andrea Agassija bo Arnaud Clement. Clement je po najdaljšem dvoboju na letošnjem tekmovanju, trajal je več kot štiri ure, premagal Sebastiena Grosjeana s 5:7, 2:6, 7:6 (7:4), 7:5, 6:2. Sestri Williams sta bili najboljši v finalu ženskih dvojic, ugnali sta rojakinji Lindsay Davenport in Corino Morariu.
FIFA, UEFA in EU brez rešitve
25. 01. 2001 00.00
Novi sestanek v Bruslju med Evropsko nogometno zvezo (UEFA), Mednarodno nogometno zvezo (FIFA) in Evropsko komisijo o spremembah pri sistemu prestopov nogometašev še ni prinesel dokončne rešitve. Predstavniki FIFA so poudarili, da je dogovor blizu in da bi že naslednji sestanek 16. februarja lahko bil bolj učinkovit.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Poslovil se je tudi Norman
22. 01. 2001 00.00
Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbournu so se končale tekme četrtega kroga. Od tekmovanja se je poslovil četrti nosilec Šved Magnus Norman. S svojo igro pa še naprej navdušuje španski teniški igralec Carlos Moya, ki se je brez večjih težav uvrstil v četrtfinale. Ostali favoriti so bili uspešni.
Prvi celovečerni film na spletu
19. 01. 2001 00.00
Miramax bo naslednji teden na Internetu poskusno ponudil filme iz svoje produkcije. Dvaindvajsetega januarja bo Miramax tako kot prvega na Internetu ponudil svoj film iz leta 1999 z naslovom Guinevere s Sarah Polley in Stephenom Reo v glavnih vlogah. Film si bo moč prenesti oziroma ogledati za 3,49 USD. Omenjena vsota bo uporabniku prinesla 24 urno dovoljenje za ogled filma. Film bo "dolg" 500 megabajtov, kar pomeni, da si brez res hitre povezave filma ne bo mogoče prenesti, kaj šele ogledati.
Dom za azilante na Vič?
11. 01. 2001 00.00
V notranjem ministrstvu, pod čigar okrilje sodi tudi skrb za azilante, resno razmišljajo o selitvi azilnega doma iz sedanjih prostorov na Celovški na lokacijo nekdanjega begunskega naselja na Viču. Po ogledu približno 90 možnih lokacij in objektov na celotnem območju države je po mnenju vodilnih z notranjega ministrstva najprimernejša lokacija za azilni dom prav na območju Viča. Preden bodo v barake na ljubljanskem obrobju prišli prvi "azilanti", pa bo moralo ministrstvo pridobiti soglasje okoliških prebivalcev ter dovoljenje ljubljanske občine. Zastavlja se tudi vprašanje, kam z begunci, ki so menda še vedno v tem naselju. Zaradi nevzdržnih bivanjskih razmer, tako za prosilce azila kot zaposlene, v sedanjem domu na Celovški cesti v Šiški na občinski in državni ravni že nekaj časa razmišljajo o njegovi selitvi na ustreznejšo lokacijo. K iskanju nove boljše rešitve pristojne organe sili tudi čedalje ostrejše nasprotovanje okoliških prebivalcev.
Gasilci preprečili ekološko katastrofo
10. 01. 2001 00.00
Danskim gasilcem je uspelo pogasiti požar na ciprski tovorni ladji, ki je tovorila 22.000 ton fosfatov. Iz danske reševalne centrale SOK v Aarhusu so sporočili, da je gasilcem uspelo požar pogasiti, še preden je dosegel skladiščni prostor s fosfati in s tem preprečiti ekološko katastrofo.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".
Privatizacija splavala po vodi
09. 01. 2001 00.00
Privatizacija madžarske letalske družbe Malev Hungarian Airlines, v kateri so strateškim vlagateljem ponudili največ 46,8-odstotni delež, je spodletela, je poročal madžarski poslovni časnik Napi Gazdasag.
Barbara Gunčar zavrača očitke
08. 01. 2001 00.00
Generalna direktorica Slovenske turistične agencije (STO) Barbara Gunčar je zavrnila očitke o soodgovornosti za kršitve, ki jih je ugotovila proračunska inšpekcija ministrstva za finance v zvezi s porabo denarja med 1. januarjem 1999 in 30. junijem lani v Centru za promocijo turizma Slovenije (CPTS) in Slovenski nacionalni turistični organizaciji (SNTO), kot se je prej imenovala STO.
Toepfer poziva NATO k ukrepom
07. 01. 2001 00.00
Vodja Programa ZN za okolje (UNEP) Klaus Toepfer je v ponedeljkovi izdaji nemškega časnika Berliner Zeitung pozval zvezo NATO, naj zavaruje območja, kjer so uporabljali strelivo, ki vsebuje osiromašeni uran, da ne bi škodovalo otrokom in drugim ljudem. Ob tem je poudaril, da je dolgo trajalo, preden so ZDA izdale podrobnosti o operacijah, v katerih so uporabili sporno strelivo, in opozoril, da ZDA še vedno niso predložile seznama območij v BiH, kjer so uporabljali sporno strelivo.
Kmalu prvi pristanek na planetoidu
05. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila pristanek vesoljske sonde NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) 433 Eros. Pristanek bo 12. februarja.
Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Izraelci in Palestinci na dveh bregovih
24. 12. 2000 00.00
Predstavniki izraelskih in palestinskih pogajalcev na sobotnem srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom v Washingtonu niso uspeli premostiti razhajanj glede nekaterih pomembnih vprašanj. Vodja izraelskih pogajalcev, zunanji minister Šlomo Ben Ami, je večdnevne pogovore s Palestinci ocenil kot spodbudne, medtem ko so po ocenah vodje palestinskih pogajalcev Saeba Erakata med stranema še velika razhajanja glede ozemeljskih in varnostnih vprašanj ter vprašanja Jeruzalema in beguncev. Erakat je še dejal, da se niso dogovorili za pripravo vrhunskega srečanja, na katerem naj bi dosegli podpis mirovnega sporazuma. Izraelski minister Ben Ami je še omenil možnost, da bi izraelski premier v odstopu Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat prišla v Washington na ločene pogovore s Clintonom. Izraelski zunanji minister sicer o podrobnostih Clintonovih predlogov ni želel govoriti, šlo pa naj bi za kompromisno rešitev vprašanja suverenosti nad Tempeljskim gričem v vzhodnem Jeruzalemu ter vrnitev 3,7 milijona palestinskih beguncev. Arafat, ki je medtem prispel v Jordanijo na pogovore z jordanskim kraljem Abdulahom II., je dejal, da palestinski pogajalci na pogovorih z Izraelci ne bodo popuščali pri vprašanju beguncev.
Luksemburški račun za odškodnine optantom
20. 12. 2000 00.00
Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.
Film o markiz de Sadu najboljši
17. 12. 2000 00.00
Ameriški filmski kritiki, zbrani pod okriljem organizacije National Board of Rewiew, so za najboljši film leta 2000 izbrali dolgometražni film ameriškega režiserja Philipa Kaufmana, Quills, o zadnjem obdobju življenja razvpitega markiza de Sada.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Bo Al Gore priznal poraz?
13. 12. 2000 00.00
Kandidat demokratov za ameriškega predsednika Al Gore je po razsodbi ameriškega zveznega vrhovnega sodišča o neustavnosti ročnega štetja glasovnic očitno opustil upanje, da bo postal novi ameriški predsednik. Kot je poročala televizijska hiša CNN, je svoje privržence v zvezni državi Florida danes pozval, naj opustijo prizadevanja za ročno štetje spornih glasovnic, danes zvečer po lokalnem času (predvidoma med 2. in 3. uro zjutraj po srednjeevropskem času) pa naj bi glede sodbe vrhovnega sodišča dal izjavo za javnost, v kateri bo po pričakovanjih priznal poraz, tako da bo novi, 43. ameriški predsednik postal guverner Teksasa George Bush.
Clinton prispel v Dublin
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bil Clinton je danes prispel v Dublin, ki predstavlja prvo postajo na njegovi, najverjetneje eni zadnjih, tridnevni turneji, med katero bo obiskal še Belfast in London. Clinton si pred iztekom svojega mandata prizadeva oživiti mirovni proces na Severnem Irskem, ki je v zadnjih mesecih zašel v slepo ulico.
V Rimu božično drevo s Koroške
12. 12. 2000 00.00
Na Trgu svetega Petra v Rimu so danes postavili božično drevo, ki ga je papežu Janezu Pavlu II. za božič podarila avstrijska dežela Koroška. 27 metrov visoko jelko iz Krke (Gurk), ki je v Rim prispela minuli četrtek, so na trgu postavili z žerjavom, okrasili pa jo bodo s koroškimi rezljanimi figurami. V soboto naj bi božično drevesce osvetlili na slovesnosti, ki naj bi se je poleg 230-članske avstrijske delegacije udeležil tudi koroški deželni glavar Joerg Haider.
Clinton na Severnem Irskem
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je davi iz Washingtona pripotoval v Dublin na svoj zadnji uradni obisk v tujini, med katerim bo skušal oživiti mirovni proces na Severnem Irskem. Pred odhodom je dejal, da si nihče ne želi nazadovanja na Severnem Irskem, vendar pa obstajajo razhajanja glede tega, kako uresničiti zavezo o oblikovanju nove severnoirske policije in o urniku in načinu vračanja orožja. "Če obstaja kakšna možnost, da bi lahko pomagal, preden odidem, bom to tudi storil," je dejal Clinton. Med tridnevno turnejo na Irskem in v Veliki Britaniji se bo najprej v Dublinu srečal z irskim premierom Bertijem Ahernom in predsednico Mary McAleese, v Belfastu pa se bo pogovarjal z voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Turnejo bo sklenil v Londonu, kjer ga bo sprejela britanska kraljica Elizabeta II., imel pa bo tudi pogovore s premierom Tonyjem Blairom.