Predor
Promet skozi Eurotunel začasno ustavili
03. 03. 2001 01.06
Promet z vlaki Eurostar v smeri proti Londonu, Parizu in Bruslju so danes začasno ustavili, potem ko so ob železniški progi odkrili več kot deset nezakonitih priseljencev, med katerimi so bili trije ranjeni, je sporočila britanska policija. Policija je priseljence našla ob progi blizu kraja Folkestone. V Veliko Britanijo naj bi prišli ilegalno s tovornim vlakom.
Peti koridor po kompromisnem predlogu
23. 02. 2001 00.00
Minister za promet Jakob Presečnik in italijanski minister za promet in pomorstvo Pier Luigi Bersani sta danes v Trstu podpisala dogovor, ki določa okviren potek trase železniške hitre proge za velike hitrosti in zmogljivosti Benetke-Trst-Ljubljana in njeno gradnjo do leta 2015. Po šestih letih razhajajočih slovenskih in italijanskih mnenj o poteku železniške povezave Slovenije z Italijo v sklopu petega transportnega koridorja so strokovne službe obeh ministrstev za promet in železniških družb v dobrem mesecu oblikovale kompromisen predlog t.i. varianto M, ki določa priključitev trase med Ljubljano in Trstom na polovici drugega železniškega tira Koper-Divača. Ministra sta poudarila, da je v načrtih upoštevana tudi priključitev Goriške na hitro progo.
NLB načrtuje predor na tuji trg
19. 02. 2001 00.00
Nova Ljubljanska banka (NLB) po dobrih poslovnih rezultatih v preteklem letu letos načrtuje proces združevanja z bankami hčerami, začetek privatizacije banke in krepitev prisotnosti na trgih Srednje Evrope ter nadaljnjo specializacijo ponudbe za posebne skupine strank - privatno bančništvo. Postopek pripajanja v prvi fazi predvideva pripojitev Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke v prvi polovici leta, najkasneje do 30. junija 2002 naj bi pripojili še Banko Domžale, Banko Zasavje in Koroško banko, tretja faza pa predvideva pripojitev Banke Celje in še vedno aktualno povezavo z Banko Koper, za katero se resneje zanimata še dve tuji banki. Banka načrtuje tudi prodor na tuje trge, kjer na bi do leta 2005 ustvarila že 40 odstotkov svoje bilančne vsote. Svoje aktivnosti namerava okrepiti predvsem v državah Srednje Evrope, s katerimi slovensko gospodarstvo največ sodeluje.
Avtovlak skozi bohinjski predor ne vozi
08. 01. 2001 00.00
Zaradi obilnih padavin in vode v predoru, ki povezuje Bohinjsko Bistrico in Podbrdo, je začasno ustavljen prevoz osebnih avtomobilov z avtovlakom, potniški promet pa poteka nemoteno, so sporočili iz Slovenskih železnic.
Odprli najdaljši podvodni predor
30. 12. 2000 00.00
S povorko so na zahodni obali Norveške nedavno odprli za promet najdaljši podvodni predor v Evropi, je pisal norveški časnik Bergens-Tidende. 7.860 metrov dolgi predor pod kanalom Boemlafjord povezuje otok Stord s celino, gradnja predora pa je stala približno 215 milijonov evrov. Zaradi odprtja predora so ukinili trajektno povezavo otoka s celino. Pred mesecem dni so na Norveškem odprli najdaljši cestni predor na svetu. 24,5 kilometra dolgi predor je del avtocestnega odseka med norveško prestolnico Oslo in pristaniškim mestom Bergen.
Znova odprli smučišče Kaprun
07. 12. 2000 00.00
Mesec dni po tragični nesreči zobate železnice, v kateri je umrlo 155 ljudi, so danes znova odprli avstrijsko smučarsko središče Kaprun, so sporočili z avstrijskega turističnega urada. Smučarje od 7. ure zjutraj na ledenik Kitzsteinhorn vozi žičnica, medtem ko je železniški predor, v katerem se je zgodila nesreča, še vedno zaprt, saj je neuporaben, v njem pa še vedno potekajo tudi preiskave vzroka nesreče. Smučišče so ponovno odprli dan po tem, ko so starši žrtev najhujše povojne nesreče v Avstriji ustanovili društvo za zašito svojih interesov. Starši zahtevajo več informacij o vzrokih nesreče. Oče ene od žrtev nesreče je pojasnil, da starši zdaj, ko mediji katastrofi ne posvečajo več pozornosti, nimajo nikakršnih informacij o poteku preiskave.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Identificirali žrtve nesreče v Kaprunu
29. 11. 2000 00.00
Dva tedna in pol po katastrofi zobate žičnice v predoru pod avstrijskim ledenikom Kitzsteinhornom nad Kaprunom so v Salzburgu strokovnjaki sodne medicine dokončno identificirali vseh 155 žrtev požara. Vzroki tragedije še vedno ostajajo nepojasnjeni, zato svojci žrtev še vedno niso upravičeni do odškodnin. V avstrijski družbi Kaprun AG, ki upravlja s kaprunskimi žičnicami, pa so zagotovili, da bodo do božiča svojcem izplačali skupno 50 milijonov šilingov (764 milijonov SIT) za povračilo stroškov prevoza, pogreba in vzdrževanja.
Odprli najdaljši cestni predor na svetu
27. 11. 2000 00.00
Norveški kralj Harald V. je danes slovesno odprl najdaljši cestni predor na svetu Laerdal na zahodu države. Toda za 50 potnikov avtobusa dan ni bil slovesen, saj so na poti skozi 24,5 kilometra dolg predor doživeli manjšo nezgodo. Avtobus je namreč zaradi napake na prezračevalnem sistemu zajel požar. V nesreči ni bil nihče ranjen in potniki so po ponovnem pregledu avtobusa pot nadaljevali.
Poljska nagrada za AGRFT
18. 11. 2000 00.00
Na sedmem mednarodnem festivalu filmskih in televizijskih šol Mediaschool 2000 v Lodzu na Poljskem je v močni konkurenci programov iz številnih uglednih filmskih šol nagrado za najboljši program prejela slovenska Akademija za gledališče, radio, film in TV (AGRFT). Program so sestavljali dokumentarni film Dražena Štaderja V tranzitu, igrani film Hanne A. W. Slak Predor in kratka TV drama Boštjana Mašere Še dobro. Na 7. mednarodnem filmskem festivalu Etiuda 2000, ki se je odvijal v Krakowu, pa je igrani film študentke AGRFT Urške Kos z naslovom Rop stoletja prejel nagrado občinstva za najboljši film.
Sneženje povzročilo kaos
17. 11. 2000 00.00
Močno sneženje v švicarskih Alpah je danes povzročilo kaotične razmere, švicarske oblasti pa so že
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Vzroki nesreče pri Kaprunu
14. 11. 2000 00.00
Po prvih ugotovitvah strokovnjakov naj bi požar na gorski železnici v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn blizu avstrijskega Kapruna povzročila tehnična napaka, do katere naj bi prišlo še pred vstopom vlaka v predor. Kot je danes v Kaprunu dejal vodja kriminalističnih tehnikov Christian Tisch, so na tirnicah odkrili sledi neke snovi, za katero domnevajo, da je mazivno sredstvo, kar pa morajo potrditi še kemične analize. Po Tischevih besedah so mazivna sredstva običajno vnetljiva. V sobotni nesreči vlaka naj bi po po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi, pri čemer štirih žrtev še vedno niso identificirali. Tisch je še dejal, da naj bi voznik ponesrečenega vlaka vendarle odprl vrata, tako da je precej smučarjev lahko izstopilo iz vlaka, vendar se očitno večini ni uspelo rešiti. Medtem se reševanje trupel iz predora nadaljuje, pri čemer sodeluje približno 100 pripadnikov avstrijske vojske. Močni vetrovi pa otežujejo reševanje s helikopterjem. Reševalcem naj bi po najnovejših podatkih doslej uspelo iz predora rešiti posmrtne ostanke 90 žrtev. 
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Reševanje je izredno oteženo
13. 11. 2000 00.00
Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
V Kaprunu prekinili reševalna dela
12. 11. 2000 00.00
Avstrijski
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Huda neurja po Evropi
06. 11. 2000 00.00
Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.
Neurje v VB zahtevalo že pet žrtev
30. 10. 2000 00.00
Orkansko neurje in poplave so po zadnjih podatkih v južni Angliji in Walesu zahtevale že najmanj pet življenj, več ljudi pa je ranjenih. Po poročanju policije naj bi bili med žrtvami predvsem vozniki, žrtev neurja pa je bil tudi potnik na trajektu za Irsko, ki ga je odplaknilo čez krov. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, mnogi pa so morali zaradi poplav tudi zapustiti svoje domove.
Protesti in blokade v Franciji
07. 09. 2000 00.00
Po neuspehu prvega kroga pogajanj med združenji francoskim kmetov in vlado v Parizu glede davčnih olajšav v zameno za visoke cene goriva se je položaj danes še zaostril, še zlasti pred predorom pod Rokavskim zalivom, kjer so jezni kmetje skušali blokirati vzhod v predor med severno Francijo in Veliko Britanijo. Kmetje so napovedali, da bodo za nedoločen čas zaprli predor na francoski strani. Medtem se po vsej Franciji širijo protestne akcije avtoprevoznikov in taksistov. Do poldneva je francoska služba za nadzor cest naštela več kot 50 protestnih akcij in 102 zapori dovozov rafinerij in skladišč z gorivom s strani avtoprevoznikov in taksistov, kar je še povečalo težave z oskrbo goriva na bencinskih črpalkah. Stavko kmetov, avtoprevoznikov in taksistov so prvič močno občutili tudi na francoskih regionalnih letališčih. V Lyonu in Nici so morali zaradi pomanjkanja goriva odpovedati številne lete. Na stotine taksistov je ohromilo promet med pariškima letališčema Charles de Gaulle in Orly v smeri središča mesta, poleg tega pa tudi pomembno povezavo Pariz-Strasbourg.
Zaradi nesreče zaprt turski predor
12. 08. 2000 00.00
Zaradi prometne nesreče je v obe smeri zaprt turski predor na turski avtomobilski cesti, je sporočil Avstrijski avtomoto klub (ARBOe). Zaradi zelo gostega prometa je že nastal deset kilometrov dolg zastoj.
Usodna ljubezen mafijskega šefa
15. 06. 2000 08.26
Ljubezen do mlade ženske je bila usodna za italijanskega mafijskega šefa Ferdinanda Cesarana (46). Njegovo skrivališče so namreč odkrili prek njegove prijateljice, je poročal italijanski časnik La Repubblica. Cesarana je policija aretirala dve leti po njegovem pobegu skozi predor iz sodne dvorane. Vodja mafijskega klana v Neaplju je bil zaradi številnih umorov že večkrat obsojen na dosmrtno ječo. V trenutku aretacije je Cesarano s svojo ljubico jedel raroge in pil šampanjec.
Železniška nesreča v Franciji
06. 06. 2000 21.24
Eurostar, hitri vlak, ki vozi med Parizom in Londonom, je včeraj pozno popoldne iztiril malo pred vhodom v predor pod Rokavskim prelivom, na francoski strani predora. Sedem od 500-ih potnikov je bilo pri tem lažje poškodovanih. Vzrok nesreče, ki bi se lahko končala precej bolj tragično, saj je vlak vozil s hitrostjo 240 kilometrov na uro, še ni znan.
Jutri nov predor na železnici
28. 05. 2000 16.20
Na trasi nove neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko bodo jutri predrli 320 metrov dolg predor pri Stanjevcih. To bo tudi edini predor na 24,5 kilometra dolgi progi do madžarske meje in po 33 letih prvi novi predor na progah Slovenskih železnic (SŽ).
Prvi predor prebit
21. 04. 2000 20.11
Po načrtih potekajo dela na avtocesti Ljubljana - Maribor. Gradbinci so danes prebili tudi drugo 756 metrov dolgo cev avtocestnega predora Ločica. To je prvi v celoti prevrtan predor čez Trojane od skupaj štirih. Prvi odsek od Vranskega do Trojan bo predvidoma odprt do konca leta 2002, če ne bo nepredvidenih zapletov pri gradnji ali pri financiranju avtocestnega programa. Ta pa je iz leta v leto dražji.
Prebit prvi predor pod Trojanami
10. 04. 2000 15.21
Danes ponoči je bila prebita desna cev predora Ločica na avtocestnem odseku Vransko - Blagovica, rudarske dolžine 653 metrov. Gre za prvo od dveh predorskih cevi Ločica in za prvo predorsko cev na avtocesti prek Trojan, so sporočili iz Družbe za avtoceste v RS (DARS).