Pregled leta
Začelo se je sojenje Salviniju, ki migrantov ni spustil na kopno
23. 10. 2021 15.23
V Palermu se je začelo sojenje vodji Lige Matteu Salviniju, ker je leta 2019 kot italijanski notranji minister nezakonito na morju blokiral 147 migrantov, ki jih je rešila ladja Open Arms. Če bo obsojen, mu grozi do 15 let zapora. "Proces, ki so ga želeli levica in privrženci nelegalnih migracij, se začenja. Koliko bo stal italijanske državljane?" je tvitnil Salvini.
Ob mednarodni kampanji: če raka odkrijete zgodaj, je čas na vaši strani
22. 10. 2021 12.40
Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Onkološki inštitut Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje ob mednarodni kampanji Čas je za ukrepanje vabijo k udeležbi v presejalnih programih Zora, Dora in Svit. Kampanja v teh dneh poteka v Sloveniji pod sloganom Ne dopustimo, da pandemija covida-19 oslabi boj proti epidemiji.
Joško Joras prekinil gladovno stavko
18. 10. 2021 16.34
Joško Joras je prekinil gladovno stavko, ki jo je začel 30. septembra, ko so mu hrvaški organi z izvršbo zasegli kmetijsko zemljišče, za katerega je plačeval najemnino Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Zdaj bo sprožil tožbo proti skladu zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti, je povedal.
SD napoveduje deset velikih sprememb. Fajonova: 'Slovenija drvi v napačno smer'
16. 10. 2021 10.19
Konferenca SD je kot najvišji organ stranke med kongresom obravnavala in v javno razpravo poslala osnutek volilnega programa z naslovom Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Ključni prioriteti sta kakovostno javno zdravstvo in povečanje dodane vrednosti gospodarstva. Predsednica SD Tanja Fajon, ki meni, da Slovenija danes drvi v popolnoma napačno smer, je prepričana, da je njihov program razvojna, odgovorno naravnana vizija novega desetletja.
Večina stiske rešuje sama: zvoniti bi morali alarmi
16. 10. 2021 07.00
Podatki s terena pri nas kažejo na visok porast stisk in težav v duševnem zdravju, opozarjajo pri slovenskem Unicefu. Njihove navedbe potrjuje tudi raziskava – samoocena duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih od 10 do 18 let, iz vse Slovenije. Skoraj 50 odstotkov vprašanih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, obenem pa je zaskrbljujoč podatek, da jih večina stiske rešuje sama oziroma se o njih ne pogovarja z odraslimi.
V prvem valu epidemije odkrili 30 odstotkov rakov manj
14. 10. 2021 10.39
V prvem valu epidemije so postavili skoraj tretjino diagnoz raka manj kot sicer, v drugem in tretjem se je stanje izboljšalo, a še vedno ni bilo na ravni pred epidemijo. Kako je ta vplivala na odkrivanje rakavih obolenj in na obravnavo bolnikov, je mogoče po novem spremljati na platformi onKOvid. "Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in manjše možnosti preživetja," je ob tem opozorila vodja Registra raka Vesna Zadnik.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Za tuberkulozo zbolel otrok iz Maribora
06. 10. 2021 21.44
Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik se je aktivno vključila v primer otroka na Osnovni šoli Toneta Čufarja v Mariboru, ki je zbolel za tuberkulozo, boleznijo, za katero danes redko slišimo. Slovenija je zaradi uspešnega zdravljenja bolezni in majhnega števila obolelih dosegla kriterije Svetovne zdravstvene organizacije in se tako uvrstila med države, v katerih tuberkuloza spada med redke bolezni. Do leta 2005 smo proti tuberkulozi cepili vse novorojenčke, od takrat naprej pa se cepljenje izvaja le za tiste, ki kažejo dejavnike tveganja.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
YamYam in Balladero: Nikoli po tisti poti, ki je že znana
02. 10. 2021 16.00
Dominik Bagola in David Halb sta stara glasbena znanca, resnična bratranca, poznana po zasedbah Psycho-Path, Werefox, ter tudi samostojnih poteh kot Balladero in najnovejši YamYam. Kako je prišlo do sodelovanja pri novi pesmi Poletim in kaj imata še "v ognju", sta nam zaupala v pogovoru.
Zobne paste, krtačke, nitke ‒ vemo, kako skrbeti za lep nasmeh?
02. 10. 2021 07.00
Le sedem od desetih odraslih si redno, torej vsaj dvakrat dnevno, čisti zobe, od tega osem od desetih žensk in le šest od desetih moških. To so podatki nacionalne raziskave o ustnem zdravju. Četrtina Slovencev si zobe umiva le enkrat dnevno. Sploh vemo, kako skrbeti za svoje zobe in katere pripomočke iz ogromne ponudbe uporabljati?
Na Portugalskem prva zgodovinska retrospektiva slovenskega filma
01. 10. 2021 13.04
V lizbonski kinoteki bo štirinajst dni potekala retrospektiva slovenskih filmov, ki nosijo letnice od 1948 do 2018. Na ogled bo dvanajst slovenskih celovečernih filmov, od legendarnih klasik do sodobnejših stvaritev, ki so jih izbrali kuratorji portugalske ustanove. Retrospektivo bo odprl film Franceta Štiglica Dolina miru.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
Rak dojk letno v povprečju terja življenja 420 žensk, zbolevajo pa tudi moški
01. 10. 2021 06.00
Leta 2018 je v Sloveniji za rakom dojk zbolelo 1527 oseb, od tega 11 moških. Žal je bila bolezen usodna za 473 žensk in 5 moških. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, zato je še toliko bolj pomembno pravočasno odkrivanje in učinkovito zdravljenje bolezni. Dobra novica je, da je na voljo vedno več novih zdravil, prav tako si z veliko hitrostjo sledijo uspešna poročila rezultatov kliničnih raziskav, ki obetajo številne novosti tako v zdravljenju zgodnjega raka kot tudi razsejane bolezni v naslednjih letih.
Pevec skupine Blink-182 uspešno premagal raka
30. 09. 2021 09.55
Mark Hoppus, ki je zaslovel s skupino Blink-182, je junija razkril, da se bori z rakom, zdaj pa je domače in oboževalce na družbenih omrežjih razveselil z veselo novico. Po mesecih kemoterapije sporoča, da je uspešno premagal raka.
Med čakanjem mu je zob razpadel
28. 09. 2021 20.31
December 2022 – to je odgovor na vprašanje, kdaj bi prišli na vrsto za prvi pregled pri enem od zobozdravnikov ljubljanskega zdravstvenega doma. Ponekod v Sloveniji se na protetiko čaka tudi 4 leta. Nedopustno dolge čakalne dobe so krivične do pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a do zobozdravstvenih storitev težko ali sploh ne pridejo, je kritičen eden od zobozdravnikov.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Voznik avtobusa v Beogradu zapeljal na otroško igrišče
24. 09. 2021 15.46
Voznik avtobusa je v beograjskem Zemunu iz neznanega razloga izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na otroško igrišče. V tem času so se na igrišču tam igrali otroci, v nesreči so poškodovani trije otroci, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Pomoč sta potrebovali tudi dve odrasli osebi. Nadzorna kamera pa je zabeležila dramatičen trenutek, ko je pred drvečim avtobusom za las ušel mimoidoči.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Pri prevzemu oklepnih vozil Oshkosh nekaj tehničnih napak, ki so že odpravljene
23. 09. 2021 14.40
Maja je v Slovenijo prispelo 38 lahkih oklepnih vozil Oshkosh ameriškega proizvajalca, za katera je ministrstvo za obrambo plačalo 30 milijonov evrov. Vozila še niso v uporabi. V stranki Levica že zahtevajo sklic nujne seje odbora za obrambo zaradi (ne)opremljenosti, na ministrstvu pa pojasnjujejo, da prevzemni postopki potekajo po ustaljenih smernicah za prevzem blaga. Slovenska vojska bo vozila po navedbah ministrstva prevzela leta 2022.
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
SDH v polletju s 26 milijoni evrov čistega dobička
22. 09. 2021 17.14
Ustvarjeni čisti poslovni izid družbe SDH v prvem polletju 2021 znaša 26 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju preteklega leta znašal slabih pet milijonov evrov. Še naprej izstopa poslovanje Krke, ki dosega najboljše rezultate od vseh družb, ki spadajo med 20 največjih naložb SDH, so izpostavili.
Bi mladi lahko prišli do lastne hiše za le 50 tisočakov – in kaj o tem menijo župani?
21. 09. 2021 06.00
Kako pereča je stanovanjska problematika (mladih) v Sloveniji, kaže tudi odziv na projekt, ki so ga pripravili na Inštitutu BTTV. Njihova ideja zajema naselje s 50 montažnimi hišami v velikosti od 65 kvadratnih metrov, ki jih bodo lahko kupile mlade družine po ceni približno 50.000 evrov za hišo. Pa je to sploh izvedljivo? Župane občin, kjer je povpraševanje po stanovanjih še posebej visoko, smo prosili za mnenje – ta pa so precej različna. Medtem ko v Ljubljani pravijo, da takšen projekt "ni sprejemljiv", so v Domžalah avtorje ideje povabili na razgovor, da jim jo tudi osebno predstavijo.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
Covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša
21. 09. 2021 06.00
V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje in zato demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobne družbe. Ljudi z demenco je dodatno obremenila še epidemija, bolniki so bili prikrajšani za stik s svojci, poleg tega raziskave kažejo, da covid pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri bolnikih z demenco, ki so preboleli okužbo s koronavirusom, se lahko pojavi poslabšanje kognitivnih in vedenjskih oz. psihičnih simptomov, tako zaradi izolacije kot posledic okužbe.
Vlada dopolnila predlog zakona o debirokratizaciji in ga poslala v DZ
20. 09. 2021 21.38
Vlada je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o debirokratizaciji, ki ga bo poslala v DZ in s katerim nadomešča tistega, ki ga je DZ poslala 18. marca letos. Kot so pojasnili, so v novem gradivu črtane nekatere določbe in ažurirani podatki o trenutnem ministru za pravosodje, potrebna preštevilčenja in ažuriranje 69. člena, ki se nanaša na že veljavne predpise, ki se z dnem začetka veljavnosti tega zakona še niso začeli uporabljati, saj je v nekaterih primerih uporaba teh zakonov že nastopila.
Na sojenju za trojni umor v Gerečji vasi pričala zdravnica in stric obdolženega
20. 09. 2021 17.41
V nadaljevanju sojenja Silvu Drevenšku, obtoženemu umora zunajzakonske partnerice in njenih staršev v Gerečji vasi, je danes na ptujskem sodišču pričala zdravnica, ki je pri obdolžencu opazila težave z alkoholom. Stric obdolženega pa je vztrajal, da je bil Drevenšek dober oče in da so partnerica in njeni starši "nekaj naklepali" zoper njega.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Zdravstveni zavodi: Dostopa do zdravstvenih storitev ne bi smeli omejevati
14. 09. 2021 13.47
Združenje zdravstvenih zavodov je v ponedeljek ministrstvo za zdravje pozvalo k ponovnemu razmisleku glede odloka, ki za pregled bolnikov odreja PCT-pogoj. Odlok ne bi smel omejevati dostopa do zdravstvenih storitev, je sporočil direktor združenja Marjan Pintar. V mariborskem UKC bodo odlok dosledno upoštevali, v ZD Ptuj pogojev ne bodo preverjali. Minister za zdravje Janez Poklukar je danes zagotovil, da bodo ne glede na uvedbo pogoja PCT vsi bolniki, ki potrebujejo nujno oskrbo, to tudi prejeli.