Premiera
Nadomestne volitve v Veliki Britaniji
23. 11. 2000 00.00
V Veliki Britaniji so se v treh volilnih enotah pričele nadomestne volitve za tri sedeže v spodnjem domu britanskega parlamenta. Nadomestne volitve potekajo v Glasgowu in Prestonu zaradi smrti dveh poslancev ter v West-Bromwichu zaradi odhoda nekdanje predsednice parlamenta Betty Boothroyd.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Premiera Pentiuma 4
23. 11. 2000 00.00
Intel je uradno predstavil svoj dolgo pričakovani Pentium 4 procesor. Za začetek bo procesor deloval na taktu 1,4 in 1,5 GHz ter podpiral zgolj drage Rambus RDRAM spominske module, povečanje zmogljivosti pa naj bi najbolj občutili uporabniki zahtevnih multimedijskih aplikacij.
Švedski premier preložil obisk
22. 11. 2000 00.00
Švedski premier Goeran Persson je zaradi bolezni preložil za jutri napovedan neuradni obisk v Sloveniji, v okviru katerega naj bi slovesno odprl švedsko veleposlaništvo v Ljubljani, so danes potrdili na uradu vlade za informiranje. Zaenkrat še ni znano, kdaj naj bi do obiska prišlo.
Nove žrtve nemirov na Bližnjem vzhodu
19. 11. 2000 00.00
V nemirih na palestinskih območjih v Gazi sta danes umrla dva Palestinca. Po palestinskih navedbah so izraelski vojaki na mejni kontrolni točki Karni na območju Gaze davi ustrelili 14-letnega protestnika, zdravniki iz bolnišnice v Gazi pa so sporočili, da je umrl policist, ki je zaradi vdihovanja solzivca doživel infarkt.
Na Češkem drugi krog delnih volitev
19. 11. 2000 00.00
Na Češkem danes v 26 volilnih okrožjih poteka drugi krog delnih volitev v senat, na katerih volilci izbirajo tretjino od skupno 81 članov zgornjega doma češkega parlamenta. Volišča so odprli ob 8. uri po lokalnem času, zaprli jih bodo ob 22. uri, uradni izidi volitev pa bodo po napovedih češkega urada za statistiko znani jutri.
Premiera poetsko-likovnega performansa
18. 11. 2000 00.00
V Mini teatru na Ljubljanskem gradu bo drevi ob 20. uri premiera poetsko-likovnega performansa z naslovom Drevo spoznanja - cvetovi pozabe - plodovi obsesije, v režiji Ivice Buljana. Performans je nastal kot odmev srečanja Marka Jakšeta z Rimbaudovo poezijo in prozo, namenjen pa je tako mladini kot odraslim.
Premiera filma Lora in njeni moški
17. 11. 2000 00.00
V Mladinskem centru v Celju bo nocoj ob 21. uri premiera kratkometražnega slovenskega filma Lora in njeni moški scenaristke in producentke Irene Kovač in režiserja Aleša Žemlje.
Clinton se ni mogel upreti partiji golfa
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se med bivanjem v Bruneju, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), ni mogel upreti, da ne bi odigral hitre partije golfa.
Ubita dva palestinska policista
17. 11. 2000 00.00
V spopadih na palestinskih avtonomnih območjih so v četrtek umrli štirje Palestinci, v noči na petek pa sta v Jerihu na Zahodnem bregu umrla dva palestinska policista. Po podatkih Palestincev sta policista obstreljevala oporišče izraelske vojske, izraelski vojaki pa so na streljanje odgovorili. O streljanju so v noči na petek poročali tudi iz drugih krajev na Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi v godoče ovirala dostavo blaga na palestinska ozemlja, gorivo pa naj bi Palestincem dobavljali samo v zelo omejenih količinah. Izraelski premier Ehud Barak je tudi ukazal, naj Izrael "iz varnostnih razlogov" Palestincem ne nakaže več milijonov dolarjev kot vračilo preveč plačanih davkov.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.
Znova nasilje na Bližnjem vzhodu
15. 11. 2000 00.00
V nasilju na Zahodnem bregu in v Gazi je bil davi en Palestinec ubit, okoli 20 pa ranjenih. Zaradi izbruha nasilja je izraelska vojska aretirala petnajst pripadnikov gibanja Fatah, češ da so odgovorni za spopade med palestinskimi civilisti in izraelsko vojsko. Od 28. septembra je v spopadih med izraelsko vojsko in Palestinci umrlo že 224 ljudi, večinoma Palestincev.
Kdo bo minister?
14. 11. 2000 00.00
Ministrski
Umrla Leah Rabin
13. 11. 2000 00.00
V Tel Avivu je v nedeljo po hudi bolezni v 72. letu starosti umrla vdova pred petimi leti ubitega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Leah Rabin je po atentatu na soproga, Nobelovega nagrajenca za mir, ki je s palestinskim voditeljem Arafatom leta 93 podpisal mirovni sporazum, pogosto javno zagovarjala popolno sožitje s Palestinci. Zagovornica miru z arabskimi sosedi je umrla za rakom na pljučih. V bolnišnico so jo pripeljali minuli konec tedna, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo.
Poraz socialdemokratov na čeških volitvah
13. 11. 2000 00.00
Vladajoča češka Socialdemokratska stranka premiera Miloša Zemana je na nedeljskih prvih volitvah v skupščine novoustanovljenih regij, ki predstavljajo preizkus za splošne volitve leta 2002, doživela hud poraz. Češki volilni upravičenci so izbirali člane regionalnih svetov v 13 regijah, ki bodo začeli delovati 1. januarja prihodnje leto.
Referendum na Slovaškem
11. 11. 2000 00.00
Na Slovaškem danes poteka referendum, na katerem se štirje milijoni volilnih upravičencev izrekajo o izvedbi predčasnih volitev. Referendum so pripravili na podlagi peticije, ki jo je vložila glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) nekdanjega premiera Vladimirja Mečiarja. Po podatkih opazovalcev je dopoldne referendum potekal mirno in brez incidentov, volišča pa bodo zaprli ob 22. uri po lokalnem času. Po pričakovanjih naj bi bila udeležba nižja od 50 odstotkov, tako da referendum najverjetneje ne bo veljaven.
Ustavne spremembe na Hrvaškem
10. 11. 2000 00.00
Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
O omejitvi ilegalnega priseljevanja
09. 11. 2000 00.00
Premiera Italije in Grčije Giuliano Amato in Kostas Simitis sta se na današnjem srečanju v Rimu pogovarjala o načinih, kako bi državi s skupnimi močmi omejili ilegalno priseljevanje. Amato in Simitis sta na srečanju dejala, da bosta nadaljevala prizadevanja za boj proti skupnemu problemu nezakonite trgovine z ljudmi.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Srečanje Mubaraka in Arafata
08. 11. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Kairu dejal, da se Arafat zavzema za nadaljevanje mirovnega procesa in si prizadeva za vzpostavitev miru.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Stephen King se ne prestraši zlahka
05. 11. 2000 00.00
Prva uprizoritev kakšnega dela Stephena Kinga v gledališču, priredba "Carrie" iz leta 1988, je prinesla 8 milijonov ameriških dolarjev izgube, zaradi česar so jo zaprli že po petih predstavah na Broadwayju.
Zaostrene razmere v Angliji
04. 11. 2000 00.00
Razmere v grofiji Yorkshire na severu Anglije, kjer je zaradi močnega deževja v zadnjih dneh poplavljenih več območij, se še zaostrujejo. Zaradi naraščajoče gladine vode so vojaške sile sinoči iz mesta York evakuirale približno 3000 ljudi, prebivalce pa so evakuirali tudi v mestu Selby na jugu grofije. Kot so sporočile britanske oblasti, so razmere v Yorkshiru "zelo resne", pričakujejo pa, da bodo reke še narasle. Trenutno je gladina reke Ouse v zgodovinskem mestecu Yorku najvišja od leta 1625 in se je dvignila za več kot 5,3 metra. Namestnik britanskega premiera John Prescott je na današnjem ministrskem srečanju, posvečenem kriznim razmeram zaradi poplav, ki so Veliko Britanijo prizadele v zadnjih dneh, povedal, da bo britanska vlada za preprečevanje podobnih katastrof v prihodnjih štirih letih namenila 51 milijonov funtov. Veliko Britanijo so namreč v zadnjih dneh prizadele najhujše poplave v zadnjih 40 letih. Omenjeno pomoč naj bi namenili izključno Angliji, vlada pa preučuje tudi možnosti za sprostitev izrednih sredstev za pomoč Walesu, Škotski in Severni Irski.
Ruski premier Kasjanov v Pekingu
03. 11. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Peking in se nemudoma sestal s kitajskim premierom Zhu Rongjijem. Rusija je ena od redkih držav, ki ima v trgovinski menjavi s Kitajsko pozitivno bilanco, naj bi po nekaterih virih Pekingu poskušala prodati dodatno vojaško opremo. Namestnik ruskega premiera Ilija Klebanov, ki je v kitajsko prestolnico prišel pred Kasjanovim, se je včeraj sestal s kitajskimi vojaškimi oblastmi in z njimi razpravljal o možnosti za prodajo ruskih letal A-50, ki so opremljena z radarji za prestrezanje raket v razdalji do 400 kilometrov.
Rusija za dobre odnose z Japonsko
02. 11. 2000 00.00
Rusija je po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina zainteresirana za dolgoročne tesne odnose z Japonsko. "Ne bomo prezrli nobenega vprašanja, ki je na dnevnem redu rusko-japonskih odnosov," je danes v Moskvi med pogovori z japonskim zunanjim ministrom Joheijem Konom dejal Putin. Pred omenjenim srečanjem je ruski zunanji minister Igor Ivanov dejal, da Rusija z Japonsko še vedno želi skleniti mirovno pogodbo.
Najbolj priljubljena britanska mati
02. 11. 2000 00.00
Britanci so v nedavni raziskavi javnega mnenja podjetja Lloyds TSB za najbolj priljubljeno mater v Veliki Britaniji razglasili soprogo britanskega premiera Tonyja Blaira Cherie Booth, ki je maja povila njunega četrtega otroka Lea. 500 Britancev in Britank, ki so sodelovali v raziskavi, je "britanski prvi dami" podelilo več glasov kot ameriški pevki Madonni, valižanski igralki Catherine Zeta-Jones ali pevki skupine Spice Girls Victorii Beckham. Anketiranci so se odločili za 45-letno Cherie Booth predvsem "zaradi njene sposobnosti združiti kariero odvetnice s skrbjo za štiri otroke". "Biti starš je bilo vedno težko, toda to je danes nedvomno še težje, predvsem zaradi stresa in skrbi, povezanih z 21. stoletjem", je nekoč izjavila soproga britanskega premiera Blaira.
Incidenti se nadaljujejo
01. 11. 2000 00.00
Spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki so zahtevali eno smrtno žrtev na palestinski strani, dva Izraelca pa sta bila lažje ranjena. 17-letnega Palestinca so ubili s strelom v glavo na območju Gaze, dva izraelska civilista pa sta bila lažje ranjena, potem ko so njuno vozilo palestinski protestniki napadli s kamenjem v bližini Betlehema.