Projekt
V Mestni galeriji odprli Zimski salon
16. 03. 1999 19.01
V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled Zimski salon z naslovom Prostori onkraj hitrosti in hrupa, ki poskuša prikazati drugačen pogled na povezavo muldimedijske tehnike, glasbe in naravnih materialov. Salon so pripravili Dominik Križan, ki je poskrbel za izbor in povezavo video materiala, Bor Turel, ki je zaslužen za glasbo, Samo pa je oblikoval ozračje razstave.
Minister za evropske zadeve Bavčar na obisku v Zagrebu
15. 03. 1999 15.03
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar se skupaj s sodelavci na povabilo Ljerke Mintas Hodak, podpredsednice hrvaške vlade in ministrice za evropske integracije, danes mudi na obisku v Zagrebu in tako vrača obisk ministrici, ki se je v Sloveniji mudila aprila lani.
Bill Gates Kitajcem nudi internet preko televizijskih sprejemnikov
10. 03. 1999 14.36
Predsednik družbe Microsoft Bill Gates je ta danes v Shenzenu, na jugu Kitajske, objavil načrte za projekt dostopa do interneta preko televizijskega sprejemnika, namenjenega posebej za kitajski trg.
Kovinotehna dobavitelj gradbenega materiala pri gradnji Europarka Maribor
10. 03. 1999 14.17
Celjska Kovinotehna je včeraj podpisala ekskluzivno pogodbo za gradnjo nakupovalnega centra Europark v Mariboru v vrednosti 650 milijonov tolarjev.
V Rokusu pripravljajo projekt Mojstrovine Slovenije
06. 03. 1999 15.53
V Založbi Rokus so pripravili projekt Mojstrovine Slovenije, srečanja s sodobnimi rokodelci, s katerim želijo predstaviti najbolj kakovostne rokodelce, ki s svojimi deli prispevajo k visokemu ugledu slovenskih rokodelskih znanj doma in v tujini. Gre za zahtevno nalogo s tremi temeljnimi komponentami, in sicer izdajo monografije, koprodukcijsko televizijsko serijo in veliko mednarodno razstavo.
Millennium obeta revolucijo v računalništvu
05. 03. 1999 15.12
Pri Microsoftu so leta 1996 začeli ambiciozni raziskovalni projekt, imenovan Millennium, ki naj bi revolucioniral računalništvo, kot ga poznamo zdaj. Cilj projekta je poenostaviti porazdeljeno računalništvo - pri katerem so kalkulacije razdeljene med več računalniki - tako da bi bilo to enako preprosto, kot če bi bile kalkulacije opravljene v enem samem namiznem računalniku. Če bo Millennium uspešen, bo preobrazil računalništvo, da bo bolj oponašalo delovanje človeških možganov, ki iz ozadja distribuirajo informacije na izjemno kompleksen, vendar učinkovit način. Microsoft namerava vključiti rezultate projekta Millennium v svoje izdelke v naslednjih nekaj letih.
Mestna galerija - Zimski salon 1999
01. 03. 1999 17.02
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 19. uri odprli Zimski salon z naslovom Prostori onkraj hitrosti in hrupa. Gre za multimedijsko razstavo, ki bo tokrat vezana na vizualno-scensko-zvočno svetlobno oblikovanje galerijskega prostora. Projekt so avtorsko zasnovali ''gostujoči kustosi'' Dominik Križan - video program, Samo Jurečič - oblikovanje prostora ter Bor Turel - glasbeno-zvočni program. Razstavo so avtorji skupaj z direktorjem galerije Aleksandrom Bassinom danes predstavili tudi na novinarski konferenci.
Zahodnoevropski festivali za sodelovanje z gledališči na Vzhodu
28. 02. 1999 14.04
Predstavniki devetih gledaliških festivalov v državah Evropske unije so nedavno v Bruslju ustanovili združenje Theorem, ki naj bi za leto 2000 v sodelovanju z umetniki iz Vzhodne Evrope pripravilo 15 predstav. Na ogled naj bi bile prihodnje leto na festivalu v Avignonu, ki tudi usklajuje projekt, v naslednjih letih pa naj bi jih predstavili še na drugih festivalih.
BiH je dobila eno socialdemokratsko stranko
28. 02. 1999 09.58
Dve najmočnejši opozicijski socialdemokratski stranki v Bosni in Hercegovini sta se včeraj združili v enotno Socialdemokratsko stranko BiH. Na združitvenem kongresu so delegati Socialdemokratske stranke BiH (SDP) in Socialdemokratov BiH soglasno za predsednika nove SDP izvolili Zlatka Lagumdžijo in tudi druge člane vodstva stranke.
Obnova Bolšoj teatra bo stala 200 milijonov dolarjev
25. 02. 1999 09.59
Obnova in posodobitev slavnega Bolšoj teatra v Moskvi bo stala najmanj 200 milijonov ameriških dolarjev, je ugotovila državna strokovna komisija. Celoten projekt obnove bodo financirali iz državnega proračuna. Država je za najnujnejša dela na razpadajočem poslopju že lani namenila 45 milijonov dolarjev. Pri celoviti obnovi Bolšoj teatra, zgrajenega leta 1825, nameravajo ohraniti njegovo izvirno podobo. Ponudbo za izvedbo del je dalo deset domačih in tujih izvajalcev.
V Bagdadu rojena londonska arhitekta avtorica rimskega muzeja sodobnih umetnosti
23. 02. 1999 10.58
Londonska arhitektka iraškega porekla Zaha Hadid bo projektirala novi muzej sodobnih umetnosti v Rimu. Kot je povedala italijanska kulturna ministrica Giovanna Melandri, je mednarodna žirija med 15 kandidati, ki so prišli v ožji izbor, izbrala Hadidovo, ki dela za londonski Studio 9. Med finalisti so bili še Jean Nouvel, Toyo Ito, Steven Holl in Rem Koolhas.
EU začela projekt politike azila: pomoč kandidatkam za vstop
23. 02. 1999 07.49
Doseganje ustreznih pravnih standardov je po podatkih EU eden od predpogojev za vstop v EU. Evropska unija zato namerava desetim kandidatkam za vstop v Unijo pomagati pri oblikovanju politike azila po zahodnih standardih. V ta namen se je včeraj začel dveletni projekt, pri katerem bo vodstvo prevzel pristojni nemški zvezni urad v Nuernbergu. Gre za to, da naj bi kandidatkam približali evropske pravne norme glede vprašanja azila.
ZLSD in hrvaška SDP za ureditev odnosov med državama
20. 02. 1999 15.45
Mednarodne konference z naslovom Hrvaška in evropske integracije, ki se je začela danes v Zagrebu, se je udeležil tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor. Ob tej priložnosti se je sestal s predsednikom opozicijske Socialdemokratske stranke Hrvaške (SDP) Ivico Račanom.
Kako lahko ženska reče šefu ''ne''?
20. 02. 1999 14.59
''Kako reči šefu ne?'' je vprašanje, ki se ob nadlegovanju na delovnem mestu postavlja številnim ženskam po svetu in ki je, kot je pokazal istoimenski projekt v Sloveniji in na Hrvaškem, aktualno tudi v teh dveh državah. V Sloveniji je v projektu sodelovalo pet sindikatov, Ženski forum ZLSD, strokovnjaki pravne fakultete, vladni urad za žensko politiko in televizijska postaja POP TV. V času izvajanja projekta so se pridružili še Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenske novice, Pravno informacijski center pri Sorošu in Center za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Na Hrvaškem pa je projektno koalicijo sestavljalo pet najmočnejših hrvaških sindikatov, strokovnjaki pravne fakultete, mesečnik Zaposlena in nevladna ženska skupina Društvo za proučevanje tranzicije k demokraciji. V okviru splošnega obveščanja javnosti so v Sloveniji natisnili in razdelili 30.000 letakov in 6000 posterjev, sodelovali pa so tudi v kontaktnih oddajah v nekaterih lokalnih elektronskih medijih. Julija lani so vzpostavili še <A HREF=http://www.zlsd.si/zf/index.htmltarget=_blank>internet stran </A>. Problem spolnega nadlegovanja so skušali približati tudi mladim v osnovnih šolah, in sicer so pripravili tri specializirane obiske za mlade v zadnjih dveh razredih osnovnih šol. Analiza zakonodaje v okviru projekta je pokazala, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu niti ne omenja kot poseben problem v zakonodajah obeh držav. V veljavnem slovenskem zakonu o delovnih razmerjih npr. se govori samo o zlorabi pooblastil, delodajalcem niso naložene nikakršne s sankcijami podprte obveznosti, da preprečujejo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, v kolektivnih pogodbah pa ta tema sploh ni omenjena. Tudi zato bo druga faza projekta namenjena spreminjanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in razvijanje ustreznih politik preprečevanja spolnega nadlegovanja v konkretnih delovnih okoljih. Ocenjujejo, da se je zaradi njihovega dela v Sloveniji in na Hrvaškem bistveno povečala zavest javnosti o razširjenosti in teži problema spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, spremenil pa se je tudi odnos do tega vprašanja. Žrtve so dobile več informacij o svojih pravicah in o pravnih ter drugih sredstvih pomoči, ki so jim na voljo.
Jutri izstrelitev verjetno zadnje posadke na Mir
19. 02. 1999 11.01
Rusija se pripravlja na izstrelitev še zadnje posadke na vesoljsko postajo Mir, posadko pa sestavljajo Rus Viktor Afanasejev, Francoz Jean-Pierre Haignere in Slovak Ivan Bela. V soboto, ko je izstrelitev predvidena, pa bodo obeležili tudi 13. obletnico izstrelitve prvega modula na postajo Mir. Ruski strokovnjaki za vesolje, ki so zaposleni na tem projektu, pa vneto iščejo sredstva za ohranitev projekta tudi po avgustu, ko se bo posadka vrnila na Zemljo.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Michael Jackson naj bi sofinanciral odprtje univerz v Afriki
15. 02. 1999 16.43
Ameriški pevec Michael Jackson je pripravljen nameniti 75 milijonov funtov (122 milijonov dolarjev) za odprtje štirih univerz v Afriki, ki bi nosile njegovo ime. Po pisanju britanskega The Independent on Sunday je malezijski poslovnež Abdul Rahman ameriškega zvezdnika povabil, naj se pridruži konzorciju, ki mu predseduje, in ki je pripravlen v projekt vložiti 300 milijonov funtov. Na prihodnjih univerzah v Tuniziji, Gani, Keniji in Južnoafriški republiki naj bi poučevali predvsem komercialni študij, nanje pa se bo lahko vpisalo 32.000 študentov.
''Deklaracija iz Lausanne'' temelj za boj proti dopingu
05. 02. 1999 17.36
''Deklaracija iz Lausanne'', ki jo je v četrtek ob zaključku svetovne konference Doping v športu z odobravanjem sprejelo več kot 600 delegatov, je po mnenju predsednika Nacionalne antidoping komisije (NAK) dr. Joška Osredkarja mejnik in temelj za usklajevanje različnih meril, raziskav in izobraževanja na področju dopinga ter usklajevanja zakonodaje, ki se dotika tega področja. Osredkar je s tem nakazal tudi delo, ki čaka NAK po sprejemu deklaracije.
Deutsche Bank financirala gradnjo Auschwitza
04. 02. 1999 17.53
Največja nemška banka Deutsche Bank AG je dajala posojila podjetjem, ki so bila vključena v projekt gradnje koncentracijskega taborišča Auschwitz med drugo svetovno vojno, je povedal zgodovinar Deutsche Bank Manfred Pohl. To dejstvo so razkrili nedavno odkriti dokumenti. >>Ob preučevanju kreditnih arhivov smo ugotovili, da so imele nekatere veje banke kreditne povezave z lokalnimi podjetji, ki so gradile taborišče Auschwitz<<, je še povedal Pohl.
Odpuščanje Ericssonovih delavcev ne bo zajelo Avstralije
28. 01. 1999 07.51
Avstralski delavci Ericssona ostajajo po besedah predstavnikov avstralske podružnice Ericssona varni pred odpuščanjem, to pa bo prizadelo preostale zaposlene. Kot so pred dnevi napovedali vodilni v švedskem telekomunikacijskem gigantu Ericsson, nameravajo letos število zaposlenih po svetu zmanjšati za 11.000, od tega bodo na Švedskem odpustili 3300 ljudi. Ukinjanje delovnih mest je del programa zmanjševanja stroškov in prestrukturiranja. Za nove izdelke in sisteme je namreč potrebnega veliko manj delovnega vložka kot pri starih. Projekt instalacije na primer, za katerega so včasih potrebovali 12 tednov, zdaj opravijo v enem tednu s polovico manj delavci.
Koeln, Pariz in Ženeva za ''Enciklopedijo novih medijev''
26. 01. 1999 17.32
Internetni projekt Enciklopedija medijev naj bi se končal leta 2000.
V Savi Tires več kot pet milijonov plaščev
26. 01. 1999 16.32
Kranjsko podjetje Sava Tires, ki je v 60-odstotni lasti gumarskega koncerna Goodyear in v 40-odstotni lasti delniške družbe Sava, je lani izdelalo več kot pet milijonov avtomobilskih plaščev za osebna, poltovorna in tovorna vozila ter tako v celoti uresničilo zastavljen načrt, je zapisal podjetniški časopis Profil.
Rusija uvedla izvozne dajatve na nafto in zemeljski plin
25. 01. 1999 18.17
Rusija je uvedla več izvoznih dajatev na goriva, je danes sporočila tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na vladne vire.
Po skoraj dveh desetletjih v Ljubljani nova garažna hiša
25. 01. 1999 15.18
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je danes odprla novo garažno hišo s 376 parkirnimi mesti v središču Ljubljane, in sicer nasproti Bavarskega dvora.
Na Kitajskem bodo imeli banko genetskih podatkov
25. 01. 1999 08.53
Na Kitajskem bodo kmalu odprli DNK banko genetskih podatkov kriminalcev, poroča kitajska agencija Xinhua. V prvi fazi bodo evidentirali 2.500 obsojencev, za ta projekt pa so namenili 2,5 milijona juanov (okoli 290.000 dolarjev). Vlada namerava oblikovati tudi nacionalno mrežo gentskih podatkov, da bi na ta način lažje ulovili pobegle obsojence, je povedal vodja Inštituta za sodno medicino in tehnologijo v Šanghaju.
Pariška nacionalna knjižnjica bo precej dražja
21. 01. 1999 10.22
Nova pariška nacionalna knjižnjica, več milijard vreden projekt preminulega nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda, bo očitno še dražja, kot je kazalo sprva. Načrtovani stroški gradnje, ki znašajo okoli 2,4 milijarde mark, po trditvah finančnih revizorjev najbrž ne bodo zadostovali za celotno izpeljavo načrta. Še posebej pereče je vprašanje namestitve računalniškega sistema, ki naj bi po navedbah revizorjev zamujalo za najmanj pet let. Sicer knjižico postopoma odpirajo že od leta 1995, vendar pa so revizorji, ki so te dni poročilo o poteku gradnje knjižnice poslali Mitterandovemu nasledniku Jacquesu Chiracu, opozorili na ''številne anomalije in druge probleme tehnične narave''. Tudi letni stroški obratovanja kar za 300 milijonov mark presegajo načrtovane. Sicer je knjižnjica, ki nosi Mitterandovo ime, najdražji projekt nekdanjega francoskega predsednika, ki se je v obdobju svojega predsednikovanja v letih 1981 in 1995 v zgodovino zapisal tudi z gradnjo nove opere, piramide pred Louvrom in novim slavolokom zmage v sodobni pariški četrti La Defense.
Sejemski spor se nadaljuje tudi letos
20. 01. 1999 14.14
V družbi Ljubljanski sejem so lansko poslovno leto končali s pozitivno ničlo. Vendar se spori z Gospodarskim razstaviščem nadaljujejo tudi letos. Ta družba je namreč zoper Ljubljanski sejem vložila tožbo zaradi neupravičene obogatitve iz naslova najemne pogodbe.
Toyota v formuli 1 čez tri leta
20. 01. 1999 13.01
Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je sporočil, da bo leta 2002 vstopil v tekmovanje formule 1 z dirkalnikom lastne konstrukcije. Sedež moštva formule 1 naj bi bil v Koelnu. Novico je objavil nemški radio Koelnische Rundschau, uradno pa naj bi Toyota vstop v najelitnejše avtomobilistično tekmovanje potrdila v naslednjih dneh.
Kacin sprejel veleposlanika Romunije Jirjeo
19. 01. 1999 17.11
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin je danes sprejel veleposlanika Romunije Vasilea Jirjeo. Slednji je gostitelja seznanil z nekaterimi svojimi dejavnostmi na položaju veleposlanika v Sloveniji ter s številnimi stiki z gospodarstveniki, ki izražajo zanimanje za gospodarsko sodelovanje z Romunijo, so sporočili iz DZ.
Nova premiera v Gleju
19. 01. 1999 14.50
V gledališču Glej so pripravili novo premiero, ''električno komedijo'' z naslovom 220 avtorja Iztoka Lovriča. Prvič jo bodo izvedli v soboto, 23. januarja.