Putin

Putin predlaga amnestijo v Čečeniji
15. 05. 2003 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je spodnjemu domu ruskega parlamenta predlagal zakon o amnestiji za čečenske upornike, ki bodo do 1. avgusta odložili orožje. Predlog zakona poudarja, da gre za <em>"humano dejanje"</em>, s katerim naj bi olajšali vrnitev miru v Čečenijo.

Powell pregovarja Ruse
14. 05. 2003 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na dvodnevnem obisku v Rusiji, kjer se je že srečal z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. Glavna tema pogovorov je bila obnova povojnega Iraka. Spodnji dom ruskega parlamenta pa je medtem ratificiral najnovejši ameriško-ruski sporazum o jedrski razorožitvi.

Stopnjevanje nasilja v Čečeniji
13. 05. 2003 00.00
Po hudi eksploziji bombe, ki je v ponedeljek odjeknila v mestu Znamensko na severu Čečenije, se na območju nadaljuje nasilje. V napadu domnevnih čečenskih upornikov so bili po navedbah policije zahodno od prestolnice Grozni ubiti trije ruski vojaki. Predsednik Putin pa je prepričan, da za tem napadom in tistim v Savdski Arabiji stojijo isti krivci.

Samomorilski napad v Čečeniji
12. 05. 2003 00.00
V kraju Znamenskoje, severno od čečenske prestolnice Grozni, je tovornjak napolnjen z eksplozivom trčil v zgradbo lokalne in varnostne uprave. V napadu je umrlo najmanj 30 ljudi, okoli 100 je ranjenih.

Razglednica velika 45 kvadratnih metrov
10. 05. 2003 00.00
Pripadniki gibanja, ki zagovarjajo politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, so obeležili tretjo obletnico njegovega prihoda na čelo Rusije. Ob tej priložnosti so izdelali orjaško razglednico s površino kar 45 kvadratnih metrov.

Dan zmage v Rusiji
09. 05. 2003 00.00
V Rusiji praznujejo 58. obletnico dneva zmage nad nacizmom. Osrednji dogodek je bila vojaška parada na Rdečem trgu v Moskvi. Veterani druge svetovne vojne se letos parade niso udeležili, temveč so jo opazovali s tribune. <em>"Velik in svet praznik"</em> je ruskim državljanom čestital tudi predsednik Vladimir Putin.

Putin nasprotuje ukinitvi sankcij
29. 04. 2003 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom dejal, da se Rusija zavzema za vodilno vlogo Združenih narodov pri obnovi povojnega Iraka. Obenem je Putin dejal, da sankcij proti Iraku ne bi smeli odpraviti, dokler ne bo razjasnjeno vprašanje glede orožja za množično uničevanje v Iraku.

Pravoslavna velika noč
27. 04. 2003 00.00
Več kot 300 milijonov pravoslavnih vernikov po svetu danes praznuje veliko noč, podobno kot verniki v zahodnem krščanskem svetu. Svoj največji praznik slavijo prvo nedeljo po spomladanski polni luni, vendar pa vedno po pashi, starojudovski veliki noči.

Rusi ponovno na severnem tečaju
26. 04. 2003 00.00
Rusija je prvič po razpadu Sovjetske zveze znova vzpostavila lastno znanstveno raziskovalno postajo na severnem tečaju. <em>"Delo polarnih raziskovalcev je izjemnega pomena za našo znanost,"</em> je dejal ruski predsednik Vladimir Putin.

ZDA spet opozarjajo Sirijo
12. 04. 2003 00.00
Ameriški predsednik Bush in obrambni sekretar Rumsfeld od sirskih oblasti zahtevata, naj naredijo vse, da bežeče pripadnike iraškega režima zaustavijo na svojih mejah, tiste, ki so se že zatekli v njihovo državo, pa izročijo. ZDA so v zadnjem času Sirijo že večkrat opozorile, da naj ne sodelujejo z Bagdadom.

Bush pozval k ukinitvi sankcij
16. 04. 2003 00.00
Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija so ob robu vrha EU v Atenah oblikovale predlog resolucije o povojnem Iraku. Osrednjo vlogo pri vzpostavitvi iraških civilnih oblasti naj bi imela OZN, za varnost pa naj bi skrbele koalicijske vojaške sile. ZDA, ki pričakujejo, da bo OZN ukinila gospodarsko blokado Iraka, pa naj bi za dosedanje vojskovanje v Iraku porabile okoli 20 milijard dolarjev.

V Rusiji za osrednjo vlogo OZN
12. 04. 2003 00.00
Voditelji Francije, Nemčije in Rusije, Jacques Chirac, Gerhard Schröder in Vladimir Putin, ki so se sestali v Sankrt Petersburgu, se zavzemajo za to, da bi morale v povojnem Iraku OZN igrati osrednjo vlogo. Francoski predsednik Chirac se je se enkrat zavzel za prevlado pravice nad silo.

Protivojna trojica na strani ZN
11. 04. 2003 00.00
Ruski in francoski predsednik Putin in Chirac ter nemški kancler Schröder so na srečanju v Sankt Peterburgu poudarili, da bi morali za povojno obnovo in politično spravo v Iraku poskrbeti Združeni narodi.

Slovenska zunanja politika
10. 04. 2003 00.00
V klepetelanici 24ur.com smo nadaljevali temo, ki so jo odprli že v oddaji Trenja: Slovenska zunanja politika. Gosta sta bila zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik SDS Janez Janša.

Wolfowitz: OZN lahko v Iraku le pomagajo
07. 04. 2003 00.00
Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz, eden glavnih pobudnikov napada na Irak, je dejal, da lahko OZN pomagajo s humanitarno pomočjo, vendar ne bodo imeli glavne besede pri obnovi. Ameriška svetovalka za nacionalno varnost pa je obiskala Moskvo.

Kdo bo služil z obnovo Iraka?
05. 04. 2003 00.00
Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice je zatrdila, da vodilna vloga v povojni obnovi Iraka ne pripada ZN, temveč ZDA, ki so "sodelovale pri osvoboditvi Iraka in zato tudi žrtvovale življenja in kri".

V Čečeniji ustavni referendum
23. 03. 2003 00.00
Današnjega ustavnega referenduma v Čečeniji, na katerem volivci odločajo o predlogu nove čečenske ustave ter predlogih zakonov o predsedniških in parlamentarnih volitvah, se je že udeležilo več kot polovica volilnih upavičencev, kar je pogoj za veljavnost referenduma.

Mednarodni odzivi na vojno
20. 03. 2003 00.00
Svetovni odzivi na začetek ameriškega napada na Irak so nasprotujoči. Medtem ko je ruski predsednik Putin prepričan, da vojaška akcija ni upravičena in francoski predsednik Chirac meni, da bo imel napad, ki ga je obsodil tudi turški predsednik Sezer, hude posledice za prihodnost, sta Japonska in Južna Koreja napad podprli.

Odzivi na Bushev ultimat
18. 03. 2003 00.00
Sodeč po odzivih zadnji nagovor ameriškega predsednika ni spremenil stališč nasprotnic in zagovornic vojaškega napada na Irak. ZDA in Veliko Britanijo so podprle Avstralija, Poljska, Bolgarija, Danska in Japonska, medtem ko so se za mirno rešitev ponovno zavzele Evropska komisija, Francija, Kitajska, Nemčija, Grčija in države Arabske lige.

V pričakovanju Bushevega govora
17. 03. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo ob 02.00 po našem času nagovoril ameriške državljane. V govoru naj bi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavil ultimat, da mora zapustiti Irak in opozoril, da se je "okno diplomacije zaprlo". Po poročanju našega vojnega poročevalca se ameriški in britanski vojaki že od zgodnjih jutranjih ur razporejajo vzdolž kuvajtsko-iraške meje, oklepne enote pa se postavljajo v posamezne skupine za napad.

Ruske varnostne sile preoblikovane
11. 03. 2003 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil prvo večje preoblikovanje ruskih varnostnih sil po svojem prihodu na oblast. Razpustil je zvezno davčno policijo ter zvezno agencijo za vladne komunikacije in informacije, varovanje meje pa je po zgledu nekdanje Sovjetske zveze prepustil ruski obveščevalni službi.

Američani razdeljeni glede vojne
11. 03. 2003 00.00
Ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu kljub številnim prizadevanjem in pojasnjevanjem še vedno ni uspelo preseči razdeljenosti ameriške javnosti glede upravičenosti vojne z Irakom, čeprav je opaziti rast podpore vojni tudi brez odobritve Združenih narodov.

Turška odločitev ostaja
02. 03. 2003 00.00
Turška vlada in predstavniki vladajoče Stranke za pravico in razvoj so preučili odločitev turškega parlamenta, ki je v soboto zavrnil namestitev ameriških vojakov. Vlada se je odločila, da zaenkrat ne bo ponovno pozvala parlamenta, naj odobri namestitev 62.000 ameriških vojakov.

Bushevi 'novi' razlogi za vojno
27. 02. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush je predstavil nove razloge za vojaški poseg v Iraku. Meni namreč, da bi ZDA s strmoglavljenjem režima iraškega voditelja Sadama Huseina uspele stabilizirati Bližnji vzhod in oblikovati novo palestinsko državo.

Blair: Sadam ima še eno možnost
25. 02. 2003 00.00
Britanski premier Tony Blair je pred poslanci poudaril, da ima iraški predsednik Sadam Husein zadnjo priložnost za mirno razorožitev v skladu z resolucijami ZN. Prav zato Velika Britanija in ZDA ne bodo zahtevale takojšnjega glasovanja o predlogu nove resolucije.

Mešani odzivi na francosko-nemški mirovni načrt
10. 02. 2003 00.00
Nizozemska je prepričana, da bi morali na iraški režim stopnjevati pritisk, ne pa pripravljati nov mirovni načrt, obžalujejo pa tudi, da se je francosko-nemški mirovni načrt za Irak pojavil v medijih. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi in Nova Zelandija pa sta načrt podprli.

Iraška kriza sprla zaveznice
09. 02. 2003 00.00
Ob zaključku münchenske varnostne konference se je pokazalo, da je razkol med članicami Varnostnega sveta ZN glede Iraka vse globlji. Rusija je namreč napovedala, da bo v Varnostnem svetu ZN podprla francosko-nemški predlog za mirno rešitev krize in povečanje števila inšpektorjev v Iraku.

Irak pripravljen sodelovati
07. 02. 2003 00.00
Irak naj bi po besedah ZN izrazil pripravljenost na "boljše" sodelovanje z inšpektorji ZN za razorožitev Iraka. Iraški predsednik Husein naj bi tako inšpektorjem odobril uporabo vohunskih letal ter pogovore z iraškimi znanstveniki.

Pomanjkljivo sodelovanje dokazano?
03. 02. 2003 00.00
Britanski premier Blair je dejal, da so dokazi o pomanjkljivem sodelovanju Iraka z inšpektorji ZN nedvoumni. Nesodelovanje je jasna kršitev resolucije VS ZN. Blair je ob tem izrazil željo, da VS sprejme resolucijo, ki bo kršitve potrdila, in poudaril, da bo Irak potrebno razorožiti s silo, če tega ne stori sam.

Irak vabi inšpektorje na pogovore
30. 01. 2003 00.00
Irak je vodje mednarodnih inšpektorjev ZN povabil na pogovore pred naslednjim poročanjem Varnostnemu svetu ZN, ki je predvideno za sredino februarja. Premieri osmih evropskih držav pa so pozvali Evropo k enotni podpori ZDA pri prizadevanjih za razorožitev Iraka.