Rúo
DS o noveli zakona o sodnih taksah
23. 03. 1998 10.34
Državni svet (DS) bo na današnji sedmi seji poleg pobud in vprašanj obravnaval zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o sodnih taksah, ki ga je DZ ponovno sprejel 4. marca, ter zakon o dopolnitvi zakona o sodniški službi. Na dnevnem redu ima tudi poročilo Družbenega pravobranilca RS o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v letu 1997.
Kenijske oblasti zaprle univerzo v Nairobiju
23. 03. 1998 07.18
Kenijske oblasti so po enodnevnih spopadih med policisti in študenti zaprle univerzo v Nairobiju. Študentom je naročeno, da morajo izprazniti študentsko naselje, potem ko so začeli protestirati zaradi pomanjšanja posojil za izobraževanje. Če študentje ne bodo zapustili univerze, bodo posledice očitne, je dejal eden izmed univerzitetnih uradnikov. Kenijska policija je streljala na študente in tudi izpustila solzivec, da bi jih razpršila. Študentje so odgovorili s kamenjanjem in zažiganjem avtomobilov. V spopadih sta bila ranjena vsaj dva policista in nekaj mimoidočih, več informacij o morebitnih žrtvah pa zaenkrat ni bilo dosegljivih.
Hrvaški Telekom pred odločitvijo o privatizaciji
21. 03. 1998 11.48
Hrvaški Telekom pričakuje delitev oz. prodajo vendar se Hrvaška ne more odločiti, kako (na kakšen način), bo privatizirala HPT (Hrvaška Pošta in Telekomunikacije). Družba želi ostati v Hrvaških rokah tudi po prodaji je povedal generalni direktor Telekoma. "Mi mislimo, da ne potrebujemo strateškega partnerja. To pomeni, da nihče od drugod ne bo prišel in odkupil velik del Telekoma", je povedal Stipe Hrkac. HPT pričakuje 660 milijonov kun zaslužka za leto 1997, ter povečanje na 65% glede na prejšnje leto. Družba bi se naj delila na poštni in komunikacijski del pred koncem tega leta. "Delitev je prvi korak, toda to je logični korak, četudi ne gremo naprej z privatizacijo. Vse države so to naredile", še dodaja Hrkac.
Ruski zunanji minister na obisku v Sloveniji
20. 03. 1998 11.07
Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov je danes prispel na uradni delovni obisk v Slovenijo. Sestal se bo z Borisom Frlecem, predsednikom države Milanom Kučanom in predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Predviden je podpis protokola o sodelovanju diplomatskih akademij med državama. Pred odhodom Primakova iz Ljubljane bosta s Frlecem imela skupno novinarsko konferenco.
Sprejet osnutek resolucije o izraelskih ukrepih v Palestini
19. 03. 1998 09.47
Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino glasov sprejela osnutek resolucije o nezakonitih izraelskih ukrepih na zasedenih ozemljih Palestine. Za osnutek resolucije je glasovalo 120 držav, med njimi tudi Slovenija. Proti pa so bile le tri: ZDA, Izrael in Mikronezija. Vzdržale so se Avstralija, Bolgarija, Romunija, Svaziland ter Maršalovo otočje. Osnutek resolucije ponovno obsoja izraelsko neizpolnjevanje prejšnjih resolucij, in poziva k izpolnjevanju obvez iz mirovnega procesa.
Poos v slovenskem parlamentu
18. 03. 1998 18.10
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin in člani odbora ter predsednik komisije DZ za evropske zadeve Lojze Peterle so se danes srečali z luksemburškim zunanjim ministrom Jacquesom Poosom z delegacijo. Pogovarjali so se o sodelovanju med državama na številnih področjih, še zlasti pa o procesu širitve Evropske unije in izmenjavi izkušenj, so sporočili iz DZ. Poos je sogovornike seznanil s postopkom sprejemanja novih članic in nujnosti selekcioniranja kandidatk za vstop v EU. "Srečali se bomo tudi z zelo težkimi problemi, ker bomo morali sprejemati ukrepe do držav članic, kot tudi do držav kandidatk," je opozoril Poos. V odgovorih na številna poslanska vprašanje je med drugim dejal, da še nobena manjša država ni obžalovala vstopa v EU ter da nacionalna identiteta in suverenost vsake izmed držav članic v nobenem primeru nista bili ogroženi. Vse države članice imajo po njegovem mnenju svoje mesto za pogajalsko mizo ne glede na velikost države. Države članice EU pripravljajo nacionalne programe zaposlovanja in na podlagi teh nacionalnih programov bo mogoče izvajati programe zmanjšanja brezposelnosti, je povedal Poos.
Pet balkanskih držav za oblikovanje sil za hitro posredovanje; predsedujoči OVSE ta teden v Tirani in Skopju
18. 03. 1998 17.50
Predstavniki Albanije, Bolgarije, Makedonije, Romunije in Turčije so danes v Ankari dosegli načelni dogovor o oblikovanju mednarodnih sil za hitro posredovanje na Balkanu. Na pogovorih v Ankari so kot opazovalke sodelovale tudi ZDA in Slovenija. Predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), poljski zunanji minister Bronislaw Geremek, naj bi jutri obiskal Tirano in Skopje. Geremek naj bi se s sogovorniki pogovarjal zlasti o razmerah na Kosovu.
V nedeljo volitve na Kosovu
18. 03. 1998 17.50
Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, sklicujoč se na navedbe glavne volilne komisije na današnji novinarski konferenci v Prištini, da bodo 22. marca "albanske predsedniške in parlamentarne volitve na Kosovu, na katerih bo, kot domnevajo, sodelovalo okrog milijon volilcev". Sodelovalo naj bi sedem strank in združenj, predloženih je 482 kandidatov, največ - 98 jih bo iz Demokratske zveze Kosova. Albanska tiskovna agencija ATA pa je v ponedeljek objavila vest - prav tako sklicujoč se na novinarsko konferenco volilne komisije v Prištini - o volitvah na Kosovu, na katerih naj bi bilo "25 do 30 odstotkov več volilcev kot leta 1992" oziroma "okrog 1,5 milijona volilcev", med katere prištevajo pripadnike muslimanske, turške in romske etnične skupnosti, ne pa tudi Srbov in Črnogorcev, ki živijo na Kosovu. Volilna komisija je, kot je povzela ATA, doslej prejela le dve kandidaturi: Luljete Pula-Beqiri iz Socialdemokratske stranke in Ibrahima Rugove iz Demokratske lige Kosova.
Cook in Šareh o izraelskem umiku z juga Libanona
18. 03. 1998 17.21
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes med pogovori s sirskim kolegom Farukom al-Šarehom podprl izvajanje resolucije Varnostnega sveta ZN številka 425 o takojšnjem umiku izraelskih sil z juga Libanona. Kot je po pogovorih s Cookom izjavil Al-Šareh, je Izrael z včerajšnjimi dogodki dokazal, da si "ne želi miru na Bližnjem vzhodu". Cook je na novinarski konferenci po pogovorih s sirskim predsednikom Hafezom al-Asadom izrazil željo, da bi se izraelsko-arabska mirovna pogajanja obnovila. Britanski zunanji minister je znova kritiziral nadaljevanje izraelskega naseljevanja na zasedenih območjih, saj naj bi takšna politika otežila oživitev mirovnega procesa.
Hrvaški sabor zavrnil razpravo o lustracijskem zakonu
18. 03. 1998 16.12
Predstavniki hrvaškega sabora na dnevni red današnjega zasedanja niso uvrstili predloga zakona o "odpravi posledic totalitarnega komunističnega režima". Predlagatelji zakona so poslanci Hrvaške stranke prava (HSP), ki v hrvaški medijih že nekaj mesecev pojasnjujejo razloge, za sprejem t.i. lustracijskega zakona. Kot predvideva predlog, naj bi vsem tistim, ki so v nekdanjem režimu deleli za UDBO, KOS, OZNO, predsednikom sodišč, slušateljem v političnih šolah ter pomembnim urednikom in novinarjem za deset let prepovedali opravljati javne funkcije v državi. Kot je danes pred saborom povedal predsednik HSP ante Đapić, so omenjeni zakon sprejeli v številnih državah, ki so članice zveze NATO in tako poskušal zavrniti obtožbe, da želi njegova stranka z zakonom začeti "lov na čarovnice".
Kosovo: Nasilje med demonstracijami v Peći
18. 03. 1998 12.53
- Med današnjimi demonstracijami kosovskih Albancev v Peći je po podatkih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na albanske vire, policija ubila 50-letnega Albanca, pet naj bi jih ranila, več pa pretepla. Srbska tiskovna agencija Tanjug, ki je tudi poročala o demonstracijah v Peći, pa je zapisala, da ''policija ni posredovala, čeprav so albanski protestniki na policiste streljali in jih obmetavali s kamenjem''. Sklicujoč se na pokrajinski sekretariat za informacije je Tanjug še poročal, da so demonstranti v Peći, Klini, Prizrenu, Kosovski Mitrovici in Gnjilanu poškodovali nekaj policijskih vozil, razbijali trgovinske izložbe in policiste obmetavali s kamenjem. V Prištini pa se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes zbralo tudi okoli 2000 Srbov, ki so se mirno sprehodili mimo sedeža Demokratske lige Kosova, kjer so takrat potekali pogovori med posebnim ameriškim odposlancem Robertom Gelbardom in albanskimi predstavniki. S predstavniki albanskih političnih strank na Kosovu se bo danes, kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, predvidoma srečal tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Nikolaj Afanasijevski.
Cook iz Izraela v Sirijo in Libanon
18. 03. 1998 09.57
Britanski zunanji minister Robin Cook je zadnji dan tridnevne bližnjevzhodne turneje iz Izraela odpotoval še v Sirijo in Libanon. Pred tem se je mudil v Egiptu, Jordaniji in na Palestinskih ozemljih, da bi vse udeležence v mirovnem procesu prepričal, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se namerava po poročanju radia danes po telefonu pritožiti pri britanskemu premieru Tonyju Blairu zaradi obiska zunanjega ministra Robina Cooka v judovskem naselju Har Homa v vzhodnem Jeruzalemu. Cook je obiskal sporno naselje v arabskem delu Jeruzalema v spremstvu palestinskega predstavnika, zaradi česar je Netanjahu sinoči odpovedal večerjo z britanskim ministrom. Politični opazovalci so dogodek v Har Homi označili za "diplomatski zaplet brez primere". Izraelski radio je še poročal, da je Netanjahu v torek ameriškemu predsedniku Billu Clintonu poslal sporočilo, v katerem je bilo govora o zastalem mirovnem procesu s Palestinci.
Srbi petič pozivajo Albance k dialogu
18. 03. 1998 09.56
Vodja delegacije srbske vlade za pogovore s predstavniki nacionalnih manjšin na Kosovu Ratko Marković je že petič pozval politične voditelje kosovskih Albancev, naj se vključijo v pogovore, ki so napovedani za danes ob 11. uri v prostorih pokrajinske vlade v Prištini. Včeraj se voditelji kosovskih Albancev niso odzvali na četrti poziv srbske vlade na pogovore. V Prištino naj bi danes prispel posebni odposlanec Združenih narodov za nekdanjo Jugoslavijo Robert Gelbard in se sestal z vodjo kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Kosovo bo prav gotovo ena od poglavitnih tem tudi na pogovorih francoskega in nemškega zunanjega ministra, Huberta Vedrinea in Klausa Kinkla, danes v Zagrebu in jutri v Beogradu. O kosovski krizi se je z vodstvom Srbije in ZR Jugoslavije včeraj v Beogradu že pogovarjal ruski zunanji minister Jevgenij Primakov, ki bo danes iz Beograda odpotoval v Sarajevo. O isti temi bo danes v Bruslju razpravljal Svet zveze NATO.
Minister Rop pri predsedniku države
17. 03. 1998 17.36
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa. Razpravljala sta o konceptualnih, proceduralnih, socialnih in političnih vidikih reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Minister Rop je predsednika seznanil s stanjem v zvezi z dogovarjanjem o izhodiščih reforme s posameznimi interesnimi skupinami ter s socialnimi partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta, so sporočili iz urada predsednika republike. Predsednik Kučan je poudaril nujnost usklajevanja in dogovarjanja, da bi dosegli potrebno medgeneracijsko "družbeno pogodbo" in čimširše soglasje v slovenski družbi za izvedbo reforme. Sogovornika sta se strinjala, da obstoječi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more zagotavljati socialne varnosti na dolgi rok in omogočati potrebnega nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije. Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja je po njunih besedah poleg drugih pomembnih reform sestavni del prostopne strategije Slovenije za vključitev v Evropsko unijo zaradi zahtev, ki jih ta postavlja državam kandidatkam.
Lojze Peterle na zasedanju sveta Evropske ljudske stranke v Pragi
17. 03. 1998 16.28
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle se v Pragi udeležuje zasedanja sveta Evropske ljudske stranke, kjer govorijo o političnih razmerah v državah srednje Evrope. Na zasedanju je med drugim podpredsednik poljske vlade Lešek Balterowitch udeležencem predstavil program nove poljske vlade, so sporočili iz SKD. Slovenski krščanski demokrati so, kot piše v izjavi, stalni opazovalci v Evropski ljudski stranki, minuli teden pa so vložili prošnjo za status pridruženega člana. Omenjeno prošnjo bo julija letos obravnaval politični biro Evropske ljudske stranke, ki naj bi jo po predivdevanjih tudi sprejel.
Stepanija (še) v Union Olimpiji
17. 03. 1998 16.27
Direktor košarkarskega kluba Union Olimpija Lado Lorbek je v sporočilu za javnost zavrnil trditve o odhodu gruzijskega reprezentanta Vladimirja Stepanie, ki sta se pojavili v današnjih izdajah dnevnikov Ekipa in Dnevnik. Zapisano je bilo, da naj bi Stepania odšel v Barcelono in da sta se kluba o tem že dogovorila. "Vest ni resnična. Naš namen je, da Stepanio obdržimo v Union Olimpiji, če bo to mogoče, še eno sezono. Odhod Stepanie v tujino je druga možnost, ki pride v poštev, če prvega dogovora ne bomo mogli uresničiti. Trenutno se manager našega igralca ni obrnil na naš klub s predlogom za prestop v katerikoli evropski klub," je zapisal Lorbek.
Bavčar: Bistvo vseh sprememb smo dosegli
17. 03. 1998 16.20
Podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in prvotni predlagatelj novele zakona o denacionalizaciji Igor Bavčar je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil, da je stranka z besedilom novele, sprejetim v drugi obravnavi, in s svojimi dopolnili za tretjo, sklepno obravnavo dosegla bistvo vseh sprememb, ki jih je želela doseči v zakonu o denacionalizaciji. Gre za spremembe zakona o denacionaliciji - o katerih je včeraj štiri ure razpravljal tudi svet LDS in sprejel več sklepov - v zvezi z varovanjem najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, varovanjem javnega interesa pri vračanju gozdov ter v zvezi z revizijami spornih odločb. Podrobneje sta o včerajšnjih sklepih sveta LDS ob Bavčarju spregovorila še predsednik sveta stranke Slavko Gaber in generalni sekretar Gregor Golobič.
Albrightova še vedno odločna glede kosovske krize
17. 03. 1998 10.20
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je med včerajšnjim telefonskim pogovorom z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom, ki danes odhaja v Beograd, izrazila upanje, da bo Primakov jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću posredoval "kar se da odločno sporočilo" v zvezi s krizo na Kosovu. Tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin je še potrdil, da se bo Albrightova 25. marca v Bonnu udeležila sestanka kontaktne skupine o Kosovu. Primakov se je po telefonu pogovarjal tudi z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem, s katerim sta izmenjala stališča o načinih rešitve kosovskega vprašanja.
Clinton pozval senat, naj ne omejuje širitve zveze NATO
17. 03. 1998 09.45
Predsednik ZDA Bill Clinton je pozval ameriški senat, naj ne sprejme nobene omejitve glede nadaljnje širitve zveze NATO na Vzhod. Senat naj bi proti koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega glasoval o sprejemu Češke, Poljske in Madžarske v NATO. V ameriških političnih krogih pričakujejo, da bo senat kljub nekaterim nasprotnikom z veliko večino, potrebna je dvotretjinska, izglasoval sprejem omenjenih držav. Clinton je v javnem pismu senatu zapisal, da ne smejo škodovati politiki odprtih vrat zveze NATO in da morajo ZDA v bližnji prihodnosti odobriti sprejem tudi drugih kvalificiranih kandidatk v NATO.
Clinton v škripcih
17. 03. 1998 09.40
Willeyjeva je z resnim in hkrati žalostnim obrazom opisovala bližnje srečanje s predsednikom in dejala, da je bila naravnost osupla nad Clintonovo neobzirnostjo, saj je njen mož nekaj dni pred omenjenim srečanjem naredil samomor. Kathleen Willey je enako povedala v zapriseženi izjavi odvetnikom Paule Jones. Predsednik Clinton se je zdaj znašel v najhujših škripcih glede spolnih škandalov, saj se je po televizijskem intervjuju Willeyjeve začela krhati podpora ženskih organizacij, ki so ga doslej zagovarjale.
Arafat: Mirovni proces je skoraj pred propadom
15. 03. 1998 13.12
Palestinski voditelj Jaser Arafat je ob današnjem odprtju sestanka zunanjih ministrov držav članic Organizacije islamske konference v Dohi izrazil mnenje, da je bližnjevzhodni mirovni proces zaradi neodgovorne in trdovratne politike izraelske vlade v izredno težkem položaju, celo blizu propada. Predsednik palestinskih avtonomnh oblasti je ponovno pozval Izrael, naj uresniči sklenjene dogovore, še zlasti o umiku s palestinskih ozemelj, odprtju letališča in pristanišča, izpustitvi ujetnikov ter odstranitvi zapor. Arafat je še poudaril, da mora izraelsko vodstvo razumeti, da na območju ne bo miru in stabilnosti, če Jeruzalem ne bo postal "večna prestolnica neodvisne palestinske države".
Nova razstava Mestne galerije: projekt Antartika
15. 03. 1998 12.38
V ljubljanski Mestni galeriji na Mestnem trgu 5 bodo drevi v okviru letošnjega Zimskega salona odprli razstavo-projekt Antartika, ki ga je zasnovala neformalna skupina raziskovalcev v likovnih medijih. Avtorji, akademski slikarji Andrej Trobentar, Borko Tepina, Dušan Podgornik, Vojko Aleksič in Vojko Pogačar, bodo na razstavi, ki bo na ogled do 6. aprila, predstavili svoja dela, nastala v zadnjih letih, ki ukinjajo predvidljivost in previdnost. Projekt Antartika izhaja iz nujnosti raziskovalne ustvarjalnosti na prelomu tisočletja, ko se je treba ponovno vprašati o smislu likovne ustvarjalnosti in temeljnih presečiščih. Posamezni ustvarjalci kljub nekaterim skupnim izhodiščnim točkam ohranjajo individualnost, saj prav svoboda likovnega izražanja vodi ustvarjalca v ekskluzivnost, s tem pa v navidez paradoksno situacijo, ko otoki individualnega zrenja spreminjajo geografijo sveta.
15. marec - svetovni dan potrošnikovih pravic
15. 03. 1998 10.28
Urad za varstvo potrošnikov je ob današnjem svetovnem dnevu potrošnikovih pravic pozval slovenske potrošnike, naj se zavedajo svojih pravic ter jih tudi uveljavljajo pri pristojnih organih. Za boljšo osveščenost bodo kmalu izdali v brošuri zakon o varstvu potrošnikov, brošura pa bo na voljo brezplačno v vseh svetovalnih pisarnah po Sloveniji, so sporočili iz omenjenega urada. 15. marec je posvečen svetovnemu dnevu potrošnikovih pravic. Pred petindvajsetimi leti je tedanji predsednik ZDA John Kennedy razglasil štiri temeljne potrošnikove pravice, in sicer pravice do varnosti, do obveščenosti in do izbire ter pravico, da se sliši glas potrošnikov. Organizacija Consumers International pa je dodala še štiri pravice: do zadovoljevanja osnovnih potreb, do odškodnine, do izobraževanja in do zdravega okolja.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
Podpredsednik ZDA predlaga izstrelitev satelita za opazovanje planeta
15. 03. 1998 10.11
- Podpredsednik ZDA Al Gore je kongresu predlagal odobritev 20 milijonov dolarjev za izstrelitev satelita, ki bi dan in noč iz vesolja prenašal podobo sončne strani Zemlje. Satelitska podoba Zemlje naj bi bila po Gorovem mnenju do leta 2000 predvajana na internetu in televiziji ter bi pomagala k osveščanju ljudi po vsem svetu o ranljivosti planeta na katerem živimo. Znanstveniki pri Nasi že priplavljajo načrte za projekt, nekaterim pa se zdi zamisel neumestna. Nasprotniki iz vrst republikanske stranke menijo, da bi bilo neumno zapraviti 20 milijonov dolarjev proračunskega denarja, da bi ljudje sedeli pred televizijo in "pustili možgane na pašo". V primeru, da kongres ne bo odobril denarja, Gore pričakuje, da ga bo zbral s pomočjo zasebnih podjetij.
EU dosegla soglasje o pogajanjih s Ciprom
14. 03. 1998 12.28
Zunanji ministri Evropske unije so danes na nefornalnem zasedanju v Edinburghu dosegli soglasje, da bodo 31. marca letos v vsakem primeru začeli pogajanja o članstvu s Ciprom, se je izvedelo iz diplomatskih virov. Vodje diplomacij so se poenotili, da razdeljene otoške države zaradi notranjepolitičnih problemov ne bodo odrinili od širitvenega porcesa, temveč bodo z njo v skladu s sklepi luksemburškega vrha začeli pogajanja, ne glede na to ali bo v pogajalski skupini predstavljana samo ena skupnost (grška) ali obe (še turška). Kot je slišati od nekaterih virov, so se ministri tudi strinjali, da združitev razdeljenega Cipra pred dokončnim vstopom v EU ostaja cilj, ne pa tudi pogoj. Zunanji ministri so se tudi strinjali, da bo za nadaljnja usklajevanja v koordinaciji s svetom EU skrbela Evropska komisija, tako kot tudi v postopku širitve z ostalimi državami, vključenimi v proces.
Podpisano pismo o nameri povezovanja Nove Ljubljanske banke in SKB banke
14. 03. 1998 11.19
Upravi Nove Ljubljanske banke in SKB banke sta v torek, 10. marca, podpisali t. i. pismo o nameri, v katerem sta izrazili pripravljenost za pričetek aktivnosti za povezovanje obeh bank. Kot so sporočili iz omenjenih bank, sta pismo o nameri povezovanja obeh bank obravnavala tudi njuna nadzorna sveta. Končne odločitve o povezovanju pa so odvisne od odobritve lastnikv obeh bank. Pri podpisu sta upravi izhajali iz dejstva, da v svetu tečejo intenzivni procesi globalizacije bank in da so tudi v Sloveniji dozorele razmere za odločilnejše in hitrejše preoblikovanje bank s ciljem povečanja njihove konkurenčnosti. V skladu s običajno poslovno prakso bo opravljena obojestranska seznanitev s poslovnim položajem obeh bank ter njuno vrednotenje.
LDS zavrača očitke ZLSD
13. 03. 1998 16.09
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zavrnil očitke vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Mirana Potrča o domnevni nedoslednosti premiera Janeza Drnovška in stranke pri sklicevanju na ustavo in v zvezi z držo stranke pri vračanju gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC). LDS je ob dejstvu, da je ustavno sodišče s svojimi razsodbami praktično zaprlo prostor možnih sprememb zakona o denacionalizaciji, storila največ, kar je bilo mogoče, ocenjuje Golobič in zatrjuje, da zaradi sorazmernega neuspeha stranka ne bo spreminjala svojih stališč, da RKC do tolikšnega premoženja ni upravičena in da ga za svoje delovanje ne potrebuje. LDS pa da si bo tudi vnaprej prizadevala za čim večji delež javnih gozdov. Golobič je uvodoma ocenil, da se v javnosti pred sklepnim dejanjem spreminjanja zakona o denacionalizaciji začenja brezobzirna bitka za interpretacijo, kdo je kriv, da zakon na koncu ne bo niti po volji in prepričanju velike večine državljanov in ne tak, kakšnega si želijo nekatere politične stranke. Liberalna demokracija z izidom sicer ni zadovoljna, je priznal Golobič, marsikaj pa je sama oziroma v sodelovanju s koalicijskima partnerkama in Združeno listo tudi dosegla, je opozoril; gre za možnost revizije pravnomočnih sodb, boljši položaj najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, uveljavljanje hipotek in med drugim nevračanje premoženja fevdalcem. "Glede vprašanja gozdov in cerkve bi ob drugačni večinski opredelitvi ustavnih sodnikov, treznejšemu oziroma manj militantnemu nastopu slovenske RKC ter manj prestižnemu obnašanju posameznih političnih strank lahko dosegli bistveno več," je ocenil Golobič.
Kim Dae Jung zagotovil splošno amnestijo
13. 03. 1998 10.02
Dobra dva tedna po imenovanju je novi predsednik Južne Koreje Kim Dae Jung danes zagotovil splošno amnestijo za več kot 5,5 milijona ljudi. Kazen bodo tako znižali več kot 30.000 ljudem, obsojenim na zaporno kazen, med katerimi je tudi več kot deset političnih zapornikov. Predsednikovo odredbo o pomilostitvi je potem, ko jo je sprejela vlada, napovedalo pravosodno ministrstvo.
Pacific Swan se bo zasidrala na severnem Japonskem
13. 03. 1998 10.01
Ladja Pacific Swan s 30 tonami jedrskih odpadkov, ki je pred dvema mesecema odplula iz Francije, je danes prejela dovoljenje, da se je zasidrala na severnem Japonskem. Guverner Morio Kimura je včeraj dejal, da posadki ladje ne bodo izdali omenjenega dovoljenja, dokler od premiera Rjutara Hašimota ne bo prejel potrdila o stalnem odlagališču jedrskih odpadkov. Po petkovem srečanju s Hašimotom je Kimura 26-članski posadki ladje izdal dovoljenje, da ladjo zasidrajo in jo raztovorijo.