R&A
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Zaključek 11. paraolimpijskih iger
29. 10. 2000 00.00
Z barvito in sproščeno zaključno slovesnostjo so se v Sydneyju končale 11. paraolimpijske igre, na katerih je od 18. oktobra tekmovalo skoraj 4000 športnikov invalidov iz 122 držav. Predsednik mednarodnega paraolimpijskega komiteja Robert Steadward je zastavo predal predstavnikom Aten, kjer bodo leta 2004 naslednje paraolimpijske igre. Zadnji dan iger je nastopil le en slovenski predstavnik. Marko Sever je v svoji kategoriji v maratonu osvojil 28. mesto.
Jaggerja ne bo na albumu U2
29. 10. 2000 00.00
Micka Jaggerja, 57-letnega pevca skupine Rolling Stones, naj bi irska skupina U2 izkoristila. Jagger in njegova 16-letna hči Elizabeth naj bi posnela spremljevalne vokale za pesem Stuck in a Moment You Can't Get out of, ki bo v ponedeljek izšla na novem albumu All That You Can Leave Behind, vendar njunih glasov v pesmi ni slišati. Kitarist skupine U2 The Edge je pojasnil, da so glasove Jaggerja in njegove hčerke zbrisali s posnetka, ker se je pesem razvila v povsem drugo smer.
Podelili nagrade zlati klas
29. 10. 2000 00.00
Filma Requiem for a dream ameriškega režiserja Darrena Aronofskya in La ville est tranquille francoskega režiserja Roberta Guediguiana sta dobitnika zlatega klasa, glavne nagrade mednarodnega filmskega festivala v Valladolidu v Španiji. Nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela francoska igralka Ariane Ascaride in sicer za vlogo v filmu La ville est tranquille, v moški konkurenci pa je nagrado prejel mehiški igralec Damian Alcazar za vlogo v filmu La Ley de Herodes Luisa Estrade. Američanka Karyn Kusama je za svojo filmsko stvaritev Girlfight prejela srebrno klasje. Festival v Valladolidu je zaživel leta 1956 z namenom španskim gledalcem predstaviti režiserje in druge filmske ustvarjalce iz sveta.
Slovo Mugerlija in Gnezde
28. 10. 2000 00.00
V Ajdovščini je bila zadnja letošnja kolesarska dirka v Sloveniji, ki so jo posvetili slovesu Kristijana Mugerlija in Mateja Gnezde od aktivnega kolesarstva. V konkurenci skoraj vseh najboljših slovenskih kolesarjev je zmagal Martin Hvastja, ki je imel v zadnjih metrih več moči od Gorazda Štanglja. Tretje mesto je zasedel Sašo Sviben. Krona dirka je potekala v središču Ajdovščine, v vsakem izmed krogov je izpadel tisti, ki je zadnji prevozil ciljno črto. Zadnjega letošnjega tekmovanja so se nekateri lotili bolj za zabavo, drugi pa so tudi na njem poskušali potrditi svojo kakovost. Ko sta po polovici dirke pobegnila slavljenca je izgledalo, da je razplet dogovorjen, a so kolesarji to zanikali s tem, ker so ubežnika hitro ujeli. Kljub temu pa Primorca, ki sta v zadnji sezoni nastopala za ljubljansko moštvo Perutnina Radenska Rog oziroma za italijansko amatersko moštvo Caneva, nista bila razočarana. Po dirki sta se posvetila organizaciji piknika, na katerega so bili povabljeni vsi udeleženci tekmovanja in drugi kolesarski delavci. "Zdaj je čas, da se posvetim drugim stvarem. Upam, da bom v enem mesecu diplomiral na Gradbeni fakulteti, potem pa se bom zaposlil v podjetju Primorje iz Ajdovščine," so bile zadnje Mugerlijeve besede novinarjem. Na pogled je bilo zaradi slovesa nekoliko težje mlajšemu, 23-letnemu Gnezdi, ki je še pred krakim nastopil na svetovnem prvenstvu v Plouayu: "Kar nekoliko mi je žal, da končujem kariero. V njo sem vložil ogromno truda, toda odslej bo študij tisto, kar mi bo glavna stvar v življenju."
Izginilo odlikovanje za Miloševića
28. 10. 2000 00.00
Zlato odlikovanje, ki je bilo izdelano za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je izginilo. Milošević bi moral na pobudo stranke Jugoslovanske levice najvišje državno odlikovanje, red narodnega heroja, dobiti že minulo poletje, vendar pa so podelitev zaradi negativnih odzivov preložili na čas po pričakovani ponovni izvolitvi Miloševića. A so se ušteli in 24. septembra je bil za jugoslovanskega predsednika izvoljen Vojislav Koštunica. Povrh vsega je sedaj izginilo še odlikovanje. Po navedbah vodje nadzora proizvodnje v rudniku zlata Majdanpek odlikovanje tehta okoli 640 gramov in je izdelano iz 14-karatnega zlata. V javnosti se širijo govorice, da naj bi Miloševića poleg tega razveselili še s parom dragocenih briljantov.
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Ericsson je obupal nad T36
25. 10. 2000 00.00
Zaradi slabih poslovnih rezultatov so pri švedskem telekomunikacijskem podjetju Ericsson naznanili, da ne nameravajo več izdelovati modela T36, prvega s standardno podporo za Bluetooth. Ta poteza je del Ericssonovega programa za povratek problematičnega dela njihovega proizvodnega programa iz rdečih številk.
Novi slovenski mesečnik Connect
24. 10. 2000 00.00
Založba Motomedia je na današnji novinarski konferenci predstavila nov slovenski mesečnik Connect, t.i. revijo za digitalno prihodnost. Revija Connect, ki bo slovenska izdaja istoimenske zelo uspešne nemške revije, ki med drugim izhaja tudi v Španiji, Grčiji in na Portugalskem, se bo osredotočala na področje računalništva, telekomunikacij in interneta ter občasno tudi na ostala področja, ki jih je ustvarila informacijska tehnologija. Odgovorni urednik več kot stostranskega Connecta Dušan Lukič je povedal, da revija združuje področja, ki so med seboj tesno povezana, a jih doslej v Sloveniji noben medij ni povsem pokrival. Prav zato in ker se informacijska tehnologija hitro razvija, je bila tudi na slovenskem trgu nujno potrebna revija, ki celovito pokriva področje najbolj razširjenih dosežkov informacijskih tehnologij. Po besedah glavnega urednika edicij založbe Motomedia Boštjana Jevška je "Connect namenjen tako poznavalcem sodobnih tehnologij kot tudi začetnikom na tem področju." Tudi slovenska izdaja Connecta ima, podobno kot izdaje v drugih državah, dostop do dobro opremljenega testnega laboratorija za izdelke z omenjenih področij v Nemčiji, tako da njihovi testi, nasveti in ocene slonijo na dejansko izmerjenih rezultatih. Založba Motomedia, katere 10-odstotni delež ima v lasti nemška založniška skupina Motor Presse International, poleg omenjene revije izdaja tudi štirinajstdnevnik Avto magazin, mesečnik Grand Prix in revijo Grif.
Poziv OPEC-a k črpanja nafte
22. 10. 2000 00.00
Ameriški minister za energetiko Bill Richardson je v venezuelski prestolnici Caracas med pogovorom z venezuelskim kolegom Alijem Rodriguezom izrazil željo, da bi članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) povečale količino načrpane nafte. Richardson je predsedujočega organizaciji OPEC pozval, naj organizacija resno preuči možnosti za hitrejše povišanje količin načrpane nafte za zapolnitev sproščenih zalog.
Pavlinec šesti, Majcenovič zgrešil finale
22. 10. 2000 00.00
Plavalec Danijel Pavlinec je dosegel najboljšo uvrstitev četrtega tekmovalnega dne na paraolimpijskih igrah v Sydneyju. V disciplini 400 metrov prosto je v finalu osvojil šesto mesto s 5:41,23, kar je njegov osebni in državni rekord. V strelstvu sta nastopila Srečko Majcenovič z zračno puško in Ernest Jazbinšek z zračno pištolo. Majcenovič je ostal stopničko pod finalom, saj je osvojil deveto mesto, Jazbinšek pa je bil 16.
Bionični teritoriji
19. 10. 2000 00.00
Danes se na Fakulteti za arhitekturo in v Moderni galeriji začenja sklop predavanj devetih arhitektov in teoretikov s področja arhitekture in digitalnih medijev svetovnega slovesa, ki bo trajal do nedelje, 22. oktobra.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Real, Valencia in Arsenal v drugem krogu
18. 10. 2000 00.00
Gledalci na Santiago Bernabeu so v torkovem srečanju lige prvakov med domačim Real Madridom in Bayerjem iz Leverkusna videli kar osem zadetkov. Na koncu so zasluženo slavili domačini s 5:3 in si v skupini A že zagotovili nastop v drugem krogu. V isti skupini je moskovski Spartak presenetil v Lizboni pri Sportingu in zmagal s 3:0. Napredovanje si je zagotovil tudi Arsenal, ki je uspel izenačiti v Rimu pri Laziu, v skupini B pa je Šahtjor Donetsk dosegel tisto, kar je že dolgo napovedoval - zmago. Ukrajinci so bili boljši od praške Sparte z 2:1. V skupini C ima poln izkupiček točk Valencija, ki je bila v gosteh boljša od Lyona z 2:1, na drugem srečaju pa je Heerenveen slavil z 1:0 proti Olympiakosu. V skupini D sta se Rangers in Galatasaray razšla brez zadetkov, Sturm iz Gradca pa je premagal favorizirani Monaco.
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
Vlada dvignila trošarine
16. 10. 2000 00.00
Naftni trg se zaradi krize na Bližnjem vzhodu spet maje. Kljub temu, da je OPEC povečal črpanje nafte, se zahodne države bojijo možnih motenj v preskrbi. Arabske države bi zaradi podpore Palestincem nafto lahko uporabile kot orožje za izsiljevanje Izraela.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Pričetek 35. Borštnikovega srečanja
13. 10. 2000 00.00
Nocoj se v Mariboru začenja 35. Borštnikovo srečanje. Novi strokovni selektor Borštnikovega srečanja Jernej Novak je odločil, da si uvrstitev v tekmovalni program zasluži kar dvanajst predstav, hkrati pa je dosledno prekinil izbiro po principu uravnilovke. Tako ne bomo več gledali povprečnih predstav samo zato, ker je treba upoštevati vsa slovenska gledališča. A prav zaradi te doslednosti je morda še bolj smiselno, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru, saj je namreč kar polovica od dvanajstih tekmovalnih predstav iz enega samega gledališča, ljubljanske Drame. Pogumna in z imanentno gledališkega stališča povsem argumentirana poteza. A če bi te tekmovalne predstave odigrali kar v Ljubljani, najbrž kar na domačem odru, bi pač mirno izzvenele kot še ena repriza. Hkrati z razširitvijo tekmovalnega programa je bil deležen sprememb spremljevalni. Predstav slovenskih profesionalnih gledališč skoraj ni, precej je off-gledališč, predvsem pa bomo lahko videli kar nekaj tujih gledališč. Slednje je še najbolj dobrodošlo. Letos bo srečanje, vsaj po številu predstav, že pošteno mednarodno. Ob vsem samoumevnem presežnem pomenu mednarodne udeležbe pa dajejo gostovanja vsaj malo upanja, da si bo prišlo predstave ogledati še kaj gledaliških ljudi iz prestolnice, ki jim še ena, četudi slavnostna uprizoritev katerega od domačih gledališč ni dovolj velik izziv za obisk srečanja.
Vse nared za izvedbo volitev
13. 10. 2000 00.00
Vse je pripravljeno, da bodo nedeljske parlamentarne volitve izvedene v skladu z določbami zakona o volitvah v DZ, tako v tehničnem smislu kot glede vseh ostalih postopkov, ki jih izvajajo volilni organi v postopku ugotavljanja izida glasovanja, sta na novinarski konferenci Republiške volilne komisije (RVK), na kateri sta predstavila potek priprav na volitve, zagotovila predsednik in tajnik RVK Anton Gašper Frantar in Marko Golobič. Za izvedbo tretjih parlamentarnih volitev po osamosvojitvi Slovenije bo skrbelo 24.000 ljudi, nekaj več kot 1.586.000 volivk in volivcev pa bo v nedeljo svoj glas lahko oddalo na 3578 voliščih v Sloveniji ter na 31 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Uradni izid volitev bo znan 24. oktobra, nov državni zbor pa mora biti sklican najkasneje 4. novembra. Pojasnila sta tudi, kako bo v nedeljo potekalo delo RVK v Cankarjevem domu, kjer bo delovalo tudi osrednje tiskovno središče v organizaciji urada vlade za informiranje, Centra vlade za informatiko in službe DZ za informiranje. Frantar je pojasnil, da se je RVK že pred časom dogovorila s Cankarjevim domom za najem dvorane, v kateri bo imela novinarske konference. Prva, na kateri bodo javnost obvestili o volilni udeležbi do 11. ure, bo ob 13. uri, druga, na kateri bodo posredovali podatke o udeležbi do 16. ure, bo ob 18. uri. Zadnja novinarska konferenca RVK v Cankarjevem domu bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri, na kateri bodo ponudili prve delne uradne rezultate volilnih organov. Vmes bo RVK skušala posredovati čimveč podatkov, treba pa je upoštevati, da RVK ni tako opremljena kot CVI. Podatki, ki bodo na voljo na internetu (www.gov.si/volitve in www.gov.si/elections), pa bodo podatki CVI, je dejal Frantar. Za izvedbo volitev bo skrbelo približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev skrbi RVK, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije in volilni odbori. Poleg 8 volilnih enot s po 11 volilnimi okraji še dve posebni volilni enoti, v katerih pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na podlagi posebne volilne pravice izvolijo po enega predstavnika v DZ. Golobič je poudaril, da so volilni organi samostojni, da delajo na podlagi zakona o volitvah v DZ in so neodvisni od kakršnihkoli navodil. Funkcija volilnih organov je častna. Poleg nedeljskega glasovanja na voliščih in DKP je predvideno tudi glasovanje po pošti iz Slovenije in tujine. Izid glasovanja po pošti iz Slovenije se bo ugotavljal v ponedeljek, 16. oktobra, po 12. uri, izid glasovanja po pošti iz tujine pa 20. oktobra. Volitve bodo potekale po proporcionalnem volilnem sistemu z nekoliko zapleteno tehniko delitve mandatov, ker ta poteka na dveh ravneh, in sicer s personalizacijo mandatov na podlagi uspeha kandidatov v posameznih okrajih potem, ko bodo mandati razdeljeni med liste kandidatov, ob štiriodstotnem volilnem pragu, je pojasnil Golobič. Za izvedbo volitev ima RVK na razpolago 450 milijonov tolarjev, kar bo premalo za pokritje vseh stroškov, ki so precejšnji, a ne bistveno višji kot prejšnja leta. Frantar je sicer, kot je dejal, seznanjen s sklepom vlade, da bo CVI dobil 100 milijonov tolarjev, RVK pa dodatnih sredstev ni dobila.
11. Festival nekomercialnih radijskih postaj
13. 10. 2000 00.00
Na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo od 18. do 20. oktobra potekal v Bohinju, bo letos sodelovalo 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih kategorijah, šest se jih bo pomerilo v vseh desetih, ostale pa v petih do devetih kategorijah. Sklepna slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate, bo 20. oktobra, prenašali pa jo bodo neposredno v okviru 4. mreže. Radijske postaje se bodo na festivalu v Bohinju pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza na temo Lokalni-regionalni radio, na njej pa bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin, so sporočili iz gospodarsko interesnega združenja (GIZ) nekomercialnih radijskih postaj. Festival radijskih postaj Slovenije je skupna programska akcija nekomercialnih radijskih postaj, združenih v GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Organizatorja festivala med prijavljenimi določi skupščina GIZ-a, letos pa je to Radio Triglav, ki slavi 35-letnico delovanja. GIZ je prostovoljno interesno združenje, v katerega je vključenih 17 od 22-ih nekomercialnih radijskih programov. V Sloveniji je 76 radijskih programov, 22 jih ima status nekomercialnega programa, osem je javnih programov, 46 pa radijskih programov s komercialnim statusom.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Bush spretnejši debater
12. 10. 2000 00.00
Kandidat ameriških republikancev za predsedniški položaj George Bush je, sodeč po prvih javnomnenjskih raziskavah, zmagovalec drugega televizijskega soočenja s kandidatom demokratov Alom Gorom. 49 odstotkov vprašanih je po koncu soočenja podprlo Busha, sedanjega demokratskega podpredsednika pa le 36 odstotkov, je sinoči (po krajevnem času) poročala televizijska postaja CNN. 56 odstotkov je za Busha tudi menilo, da se je izkazal bolj verodostojen, enak odstotek vprašanih pa je ocenil, da je bil republikanski kandidat med tokratnim soočenjem prijaznejši.
MOP zavarovalo območje Mirtoviškega potoka
12. 10. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji dala soglasje ministrstvu za okolje in prostor, da začasno zavaruje območje Mirtoviškega potoka, kjer dva zasebnika gradita malo hidroelektrarno. Začasno zavarovanje predstavlja časovno omejeno, največ do dveh let trajajoče varstvo območja. V tem času se lahko omeji raba ali dejavnosti, ki so povezane z vrednoto, hkrati pa je treba izpeljati vse strokovne in pravne postopke, potrebne za trajno zavarovanje, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za okolje in prostor Andrej Umek.
Bajuk odgovarja Zagožnu
09. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je v zvezi z izjavo predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, da naj bi vlada odslej opravljala le tekoče posle, ponovno poudaril pomen spoštovanja pravne države in pravnega reda. Po njegovem mnenju je delovanje vlade v ustavi in zakonih namreč jasno določeno. Dodal je, da bo vlada, "tudi če je predvolilni čas in z njim povezana vročica blizu vrhunca, delovala, kot mora do izvolitve naslednice."
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Razrešitev Stojana Grilja je nezakonita
07. 10. 2000 00.00
Minister za finance Zvonko Ivanušič je zatrdil, da ni predlagal in se ni strinjal z razrešitvijo direktorja Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojana Grilja, saj je pri obravnavi poročila o uspešnosti in poslovanju DURS ugotovil tudi pozitivne lastnosti in uspehe davčne uprave. Ivanušič je še povedal, da je bilo glasovanje o razrešitvi opravljeno brez njegovega soglasja, zato je sejo vlade zapustil takoj po opravljenem glasovanju, meni pa, da je bila razrešitev nezakonita.
Putin pozval Indijo k prepovedi jedrskih poskusov
05. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril Indijo, da je že skrajni čas, da pristopi k sporazumu o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Ob koncu obiska v Indiji, kjer je Putin obiskal indijski jedrski raziskovalni center BARC v Trombayu, je izrazil željo po sodelovanju Indije na pogajanjih za podpis sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov.
Samokritična nagrada za film V leru
05. 10. 2000 00.00
Slovenski celovečerni film V Leru je tudi na filmskem festivalu v Milanu, ki se je končal pred nekaj dnevi, osvojil priznanje - nenavadno, a pomembno nagrado. Imenuje se samokritična nagrada (Self Critic Award), filmu V leru pa jo je podelila neformalna žirija vseh režiserjev, ki so imeli svoje filme na festivalu in so se tega tudi osebno udeležili. Udeležba Burgerjevega celovečernega prvenca v tekmovalnem sporedu festivala v Milanu je bila za film že osemintrideseti festival po vrsti, omenjena nagrada pa že dvajseta, ki jo je osvojil.