RUsija
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Začel se je tretji poskus reševanja posadke
16. 08. 2000 00.00
Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Putin podprl ustanovitev palestinske države
11. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Moskvi dejal, da je Rusija vedno podpirala legitimno pravico palestinskega naroda do ustanovitve lastne države.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Angleži boljši od Slovencev
10. 08. 2000 00.00
Slovenska kadetska košarkarska reprezentanca je v svoji drugi tekmi predkroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo včeraj doživela prvi poraz. V Kranju jo je s 84:77 (35:42) premagala Anglija. V drugi tekmi je Rusija premagala Češko s 64:47 (30:23). Na lestvici z dvema zmagama vodi Anglija, Slovenija in Rusija pa sta zmagali enkrat.
Slovenija visoko premagala Ciper
09. 08. 2000 00.00
Slovenska košarkarska reprezentanca je v prvem krogu kvalifikacije za kadetsko evropsko prvenstvo (EP) v Kranju visoko premagala Ciper 82:45 (42:28). V drugi tekmi je Anglija po podaljšku premagala Češko z 71:66 (63:63, 32:38), prosta pa je bila Rusija.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Cohen za izgradnjo protiraketnega ščita
26. 07. 2000 11.22
Ameriški obrambni minister William Cohen je včeraj na razpravi v odboru za oborožene sile v ameriškem senatu dejal, da se morajo ZDA zavarovati pred možnimi raketnimi napadi držav, kot sta Severna Koreja in Iran, in obenem poudaril, da za uresničitev načrtov o protiraketnem ščitu ZDA (NMD) potrebujejo podporo držav članic zveze NATO. Prav tako pa si ZDA ne želijo ustvariti novih problemov z Rusijo, je še dodal Cohen.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Odslej neomejeno število izstrelitev
17. 07. 2000 08.43
Rusija in ZDA so se dogovorile o ukinitvi kvot, s katerimi so nadzirali število ameriških poslovnih satelitov, izstreljenih z uporabo ruskih nosilnih raket, je sporočila Ruska vesoljska agencija. Po dosedanjem dogovoru, ki bo potekel 31. decembra, ameriške družbe z ruskimi raketami ne smejo utiriti več kot 20 satelitov letno. Obe strani sta se med posvetovanji pred več tedni dogovorili, da sporazuma ne bosta obnovili in da bosta s sporočilom o spremembi počakali do izstrelitve ruskega modula Zvezda, ki so ga uspešno utirili v sredo. Kvote so vpeljali leta 1993 zaradi ameriške zaskrbljenosti, da bo Rusija ponudila utirjanje satelitov v orbito po cenah nižjih od tržnih, toda povpraševanje po poslovnih izstrelitvah je raslo in ruska nosilna raketa proton-K se je izkazala za eno najzanesljivejših na svetu. Rusija prejme za vsako izstrelitev s protonom-K približno 70 milijonov dolarjev, kar je v mejah tržnih cen.
Putin za partnerstvo s Kitajsko
16. 07. 2000 19.48
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru za ruske in kitajske medije povedal, da želi Rusija zgraditi ''strateško partnerstvo'' s Kitajsko. Glavna naloga Rusije v mednarodni skupnosti je ohranitev ravnotežja sil in interesov, je povedal Putin, ki bo jutri odpotoval na obisk na Kitajsko. Putin je še dejal, da morajo ''vodilne svetovne sile razviti temeljni načrt za skupni boj proti novim nevarnostim''.
Izstrelili satelita cluster-2
16. 07. 2000 15.01
Danes ob 14.40 po srednjeevropskem času so izstrelili sojuza U, ki ima dodatno stopnjo vrste fregat. Raketa je s seboj ponesla satelita, ki naj so ju utirili in imata oznako FM6 in FM7. Z enako raketo nameravajo 9. avgusta utiriti naslednji par takšnih satelitov.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Ustanovili gibanje levice Rusija
15. 07. 2000 13.45
V ruski prestolnici je danes potekal ustanovni kongres gibanja levice Rusija, ki ga vodi predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. Gibanje, ki naj bi bilo zaveznik Komunistične stranke v Rusiji, zastopa sodoben socializem.
Ivanov prispel v Peking
15. 07. 2000 12.20
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je prispel na obisk v Peking, kjer se bo s kitajskim kolegom Tangom Jiaxuanom pogovarjal o pripravah na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na Kitajskem. Kot je poudaril Ivanov, Rusija pripisuje obisku Putina na Kitajskem velik pomen, saj bosta med obiskom strani podpisali šest ali sedem pomembnih dokumentov.
Basajev napovedal obračun
14. 07. 2000 20.22
Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v nobenem primeru nikoli ne bo dovolila oblikovanje neodvisne čečenske države. Po mesecih molka pa se je znova oglasil Šamil Basajev, eden izmed najmočnejših voditeljev upornikov.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.
Putin o močni državi in reformah
08. 07. 2000 18.00
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v prvem govoru pred obema domovoma parlamenta od izvolitve 26. marca danes znova izrekel za okrepljeno centralizirano državo in gospodarske reforme ter kritiziral nepravilnosti v državi. Dejal je, da bo svoje cilje tudi aktivno podpiral in poudaril, da poskuse gospodarskih in drugih reform v državi najbolj izničujejo neučinkovita uprava in šibka država. Poleg ''napredujoče zaostalosti'' je kot težavo navedel tudi možnost, da Rusija pade na raven držav tretjega sveta, kar bi okrepilo sivo ekonomijo in nekonkurenčnost Rusije na svetovnih trgih.
Carmina Slovenica na zborovski olimpiadi
07. 07. 2000 14.04
Avstrijski Linz se je spremenil v svetovno ''meko'' zborovske glasbe, saj bo od danes do 15. julija na I. zborovski olimpiadi nastopilo približno 18.000 pevcev, združenih v 350 zborov iz 60 držav. Pevski zbori so prispeli zu vseh koncev sveta, od Avstralije, Južne Amerike, Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Kitajske do Evrope. Številčno so najmočneje zastopane Rusija s 44, Avstrija s 35 in Nemčija s 34 zbori. Zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo z dirigentko Karmino Šilec kot poseben gost nastopil z gala koncertom, na katerem bo izvedel glasbenoscenski projekt Vampirabile. Projekt je doživel krst aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karmina Šilec bo imela na olimpiadi tudi referat na temo Ženska in zborovska kreativnost.
Zaskrbljeni Rusi
06. 07. 2000 20.05
Potem ko je Rusija sporočila, da je vojna v Čečeniji končana, je bilo v 49 napadih upornikov ubitih kar 98 pripadnikov ruskih sil. Zaradi zaskrbljujočih vesti iz Kavkaza je ruski predsednik Vladimir Putin v severni Osetiji obiskal poveljstvo ruskih čet za Čečenijo.
Putin na obisku v severnem Kavkazu
05. 07. 2000 21.52
Ruski predsednik Vladimir Putin je nocoj prispel v Mozdok v severni Osetiji, kjer je rusko vojaško oporišče na severnem Kavkazu. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, se bo Putin s sogovorniki pogovarjal o položaju v Čečeniji. Putin se bo predvidoma sestal z vodjo proruske uprave v tej severnokavkaški republiki Ahmadom Kadirevom, s predstavnikom Kremlja na Kavkazu, generalom Viktorjem Kazantsevom, ter s poveljnikom ruskih sil na severnem Kavkazu, generalom Genadijm Troševom.
Vrh za ''multipolarni svet''
05. 07. 2000 19.09
Rusija, Kitajska in tri srednjeazijske države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND) so danes na vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju pozvale k spoštovanju mednarodnih sporazumov o prekinitvi jedrskih poskusov in neširjenju jedrskega orožja. V skupni deklaraciji so se države t.i. šanghajske skupine zavzele za ''multipolarno svetovno ureditev'', s katero bi ohranili mednarodno stabilnost.