Režiser
Premiera igre Ta presneta ljubezen
02. 10. 2000 00.00
S premiero prve slovenske uprizoritve besedila Ta presneta ljubezen se bodo drevi ob 19.30 prvič v tej sezoni odprla vrata ptujskega gledališča. V predstavi za mladino, katere režiser je Niko Kranjc Kus, bodo nastopili mladi gledališki igralci Mateja Pucko, Alenka Tetičkovič, Aljoša Koltak in Gaber Trseglav. Besedilo prihaja iz Nemčije in bo nagovorilo mlade brez dlake na jeziku: o seksu, drogah, aidsu, homoseksualnosti in o zagatah, dvomih in problemih, ki jih imata glavna junaka Pavel in Pavla, potem ko se zaljubita.
Podelili zlato školjko
01. 10. 2000 00.00
Mednarodna žirija je sinoči z najvišjo nagrado 48. mednarodnega filmskega festivala v španskem San Sebastianu - zlato školjko - nagradila črno komedijo Uničenje človeka (La perdicion de los hombres) enega najbolj znanih mehiških režiserjev Artura Ripsteina. Scenarist filma Paz Alicia Garciadiego je prejel nagrado za najboljši scenarij. Za Ripsteina je to že druga zlata školjka, saj je prvo prejel leta 1993 za film Principio a fin, ki ga je posnel po romanu Nihče več ne piše polkovniku Gabriela Garcie Marqueza. Žirija pod vodstvom britanskega režiserja Stephena Frearsa je nagrado za najboljšo igralko podelila Španki Carmen Mauri za vlogo v komediji Skupnost (La communidad) Španca Alexa de la Iglesia. Perujski igralec Gianfranco Brero pa je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu Rdeče črnilo (Tinta Roja).
Na slovenskih odrih drevi dva Leara!
29. 09. 2000 00.00
Na slovenskih gledaliških odrih, v Ljubljani in Celju, bo drevi istočasno spregovoril veliki Elizabetinec Shakespeare s svojim Kraljem Learom: v Mestnem gledališču ljubljanskem bo s tem klasičnim dramskim delom gostoval ansambel gledališča Divadlo Komedie iz Prage, v SLG Celje pa bo tragedija z Janezom Bermežem v naslovni vlogi uvedla sezono 2000/2001. Praškega Leara je zrežiral Michal Dočekal, celjskega Matjaž Zupančič.
Mednarodni festival Lutke 2000
28. 09. 2000 00.00
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) začenja sezono s premierama Kekca in "študijske" predstave igralke Iune Ornik na prvi dan tradicionalnega mednarodnega lutkovnega festivala, 2. oktobra. Selektorja festivala Lutke 2000, Saša Jovanovič in Blaž Lukan, ki napovedujeta festival kot pregled novih, sodobnih in svežih poetik lutkarskega ustvarjanja na pragu novega tisočletja, sta v tekmovalni in spremljevalni spored uvrstila 20 predstav osemnajstih ansamblov iz Slovenije in sedmih držav. Tik pred festivalom bo svoje dosežke pokazala še gledališka skupina Gledališča mladega sveta iz Leipziga, ki na delovni poti po Evropi te dni pripravlja svojo predstavo v LGL. Programsko direktorico LGL Barbaro Hieng Samobor veseli, da so se Kekca, prve predstave v sezoni s težiščem na "novih obdelavah klasike", lotili mlajši ustvarjalci: ob režiserju Saši Jovanoviču in Alešu Čaru - prirejevalcu besedila Josipa Vandota - še avtor glasbe Tomaž Grom. Predstavo o mitičnem otroškem junaku - "s humorjem, iznajdljivostjo in razbijanjem tabujev nam vliva voljo do življenja" - si je režiser Saša Jovanovič s sodelavci zamislil kot "spoj tradicije in sodobnosti". Kot akcijska žanrska predstava se ne izogiba ne "doti iz domače skrinje" ne močni filmski podobi junaka. Med vrsticami želi spregovoriti tudi o svetu današnjih odraslih. Da bi to dosegli, ustvarjalci novega Kekca - likovno ga je zasnovala Barbara Bulatovič - uporabljajo vsa izrazna sredstva sodobnega lutkovnega gledališča. Na malem odru, kjer od lanske sezone sodelavci LGL raziskujejo in se preizkušajo z avtorskimi projekti, bo Iuna Ornik (uro po koncu prve premiere) izvedla Lalanit - "burlesko za otroke". Na podlagi zgodbe o repi velikanki se je Ornikova, avtorica priredbe, likovne podobe in izvajalka - klovnesa v eni osebi, lotila predstave z jasnim hotenjem - otroke nasmejati. Ornikova je osebno naklonjena "revnemu gledališču", odrskemu izrazu, ki se pomaga s skromno scenografijo in kostumografijo, in kjer je najbolj pomembno, "kako povedati zgodbo na zanimiv način". Glasbeni sodelavec avtorice je Jože Šalej.
Greenaway v Ljubljani
26. 09. 2000 00.00
V ponedeljek je bila v okviru gostovanja britanskega avtorja Petra Greenawaya v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani
Krstna uprizoritev Kosmačeve novele
26. 09. 2000 00.00
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v četrtek, 28. septembra, na dan 90. obletnice rojstva Cirila Kosmača (1910-1980), kot prvo predstavo nove sezone uprizorilo priredbo komedije Tistega lepega dne, po kateri je bil posnet eden najlepših slovenskih filmov. Tistega lepega dne velja med vsemi Kosmačevimi novelami za najbolj razposajeno besedilo. Kljub temu, da se zgodba dogaja v času fašističnega nasilja in raznorodovanja, se v Kosmačevi pripovedi oblikuje zanj značilno ravnovesje med trpkostjo in humorjem.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Filmski festival v San Sebastianu
21. 09. 2000 00.00
V španskem mestu San Sebastian se je začel 48. mednarodni filmski festival, ki je letos križišče vseh filmskih zvrsti, na njem se bosta pojavila tudi dva znana igralca, Roberto de Niro in Michael Caine, ki jima bodo podelili priznanje za njune dosežke. Festival je najpomembnejši filmski festival v Španiji, na njem pa bodo simbolno predstavljene vse filmske zvrsti, je povedal direktor festivala Diego Galan. Festival se bo začel s španskim filmom La Comunidad baskovskega režiserja Alexa de la Iglesia, ki bo prikazan prvi od 18 filmov, ki tekmujejo za prestižno nagrado - zlato školjko za najboljši film. Na seznamu tekmujočih filmov so tudi štirje francoski filmi: Harrison's Flowers, prvo delo v angleščini francoske režiserke Elie Chouraqui, Les rivieres pourpres režiserja Mathieuja Kassovitza, v katerem igrata Jean Reno in Vincent Cassel, Paria režiserja Nicolasa Klotza in Sous le sable režiserja Francoisa Ozona, s Charlotte Rampling in Brunom Cremerjem v glavnih vlogah.
Polanski išče glavnega igralca
21. 09. 2000 00.00
Filmski režiser Roman Polanski na avdiciji išče moškega za glavno vlogo za njegov naslednji film Pianist. Film temelji na zgodbi poljskega komponista Vladislava Szpilmana, ki jo je iz nacističnega koncentracijskega taborišča odnesel nemški oficir, ker mu je bila glasba všeč. Avdicija bo 30. septembra v Actor's Centreu v londonskem Covent Gardenu. Vsaj tako je soditi po oglasu v časopisu Guardian.
48. filmski festival v San Sebastianu
21. 09. 2000 00.00
V španskem mestu San Sebastian se bo danes začel 48. mednarodni filmski festival, ki bo letos križišče vseh filmskih zvrsti, na njem se bosta pojavila tudi dva znana igralca, Roberto de Niro in Michael Caine, ki jima bodo podelili priznanje za njune dosežke. Festival je najpomembnejši filmski festival v Španiji, na njem pa bodo simbolno predstavljene vse filmske zvrsti, je povedal direktor festivala Diego Galan.
Svetovni rekord v branju z visokim glasom
20. 09. 2000 00.00
Švedski igralec Lars-Goeran Carlson je dosegel svetovni rekord v branju z visokim glasom, potem ko je na knjižnem sejmu v Malmoeju 25 ur neprestano bral dela Augusta Strindberga, so sporočili organizatorji sejma. Igralec in režiser Carlson je s povzdignjenim glasom v 25 urah s petminutnimi premori prebral pet del in pol mojstra švedske literature Strindberga. Prejšnji bralni rekord je Carlson potolkel za več kot pol ure. Rekord je prej znašal 24 ur in 24 minut. Po končanem rekordu je rekorder dejal, da ga ni bilo strah, da bi izgubil glas, bal se je le, da bo omagal in zaspal.
Pacino vesel, ker ni spremenil imena
14. 09. 2000 00.00
Osemkratni nominiranec za oskarja in enkratni dobitnik zlatega kipca za vlogo
Zlati lev za najboljši film podeljen
10. 09. 2000 00.00
Ob koncu 57. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah je mednarodna žirija pod predsedstvom ameriškega režiserja češkega rodu Miloša Formana zlatega leva za najboljši film dodelila filmu
Brutalna bolnišnica v Kinoteki
05. 09. 2000 00.00
Drevi ob 21. uri bo v Slovenski kinoteki na sporedu francoski animirani film Brutalna bolnišnica (Hopital Brut) avtorske produkcijske skupine Le dernier crit, ki bo uvod v dva ciklusa, Animateko in Kino-uho. Film bodo z igranjem na električno kitaro, bobne in klarinet v živo spremljali soustanovitelj skupine in režiser filma Pakito Bolino, soustvarjalec filma Nuvish in Gilles Campaux.
Umrl režiser in scenarist Curt Siodmak
05. 09. 2000 00.00
Na ranču Three Rivers v bližini Los Angelesa je v 98. letu starosti umrl ameriški režiser, scenarist in pisatelj nemškega porekla Curt Siodmak. Kot je povedal Siodmakov prijatelj, je režiser umrl zaradi raka. Prvi film je posnel z bratom Robertom in Billyem Wilderjem leta 1929 v Berlinu. Rodil se je v družini judovskega rabina v Dresdnu, leta 1933 je odšel v izgnanstvo v London, štiri leta kasneje pa v ZDA, kjer je v 40-ih letih zaslovel s srhljivkami in znanstvenofantastičnimi filmi. Kot scenarist je prvi uspeh dosegel leta 1936 s filmom Vrnitev nevidnega človeka (The Invisible Man Returns), 1941 pa je napisal scenarij za film Georga Wagnerja Volčji človek (The Wolf Man). Lik volkodlaka, ki ga je ustvaril Siodmak, je postal mit na področju srhljivk. Svetovno znan je Siodmak postal z romanom Donovanovi možgani, po katerem so doslej posneli štiri filme.
Potujoči labirint 2000
02. 09. 2000 00.00
Na pot po Sloveniji bo danes krenil Muzejski vlak, v katerem bo neformalna gledališka skupina Star, ki se že nekaj let ukvarja z raziskovanjem senzorialnega jezika gledališča, predstavila projekt Potujoči labirint. Po zamisli avtorja in režiserja Gabriela E. Hernandeza L., sodelavke Barbare Pie Jenič in še štirih soustvarjalcev je gledališka srčika projekta potovanje gledalcev-obiskovalcev skozi devet vagonov starega vlaka, njihova srečanja z devetimi izzivalci - "prebivalci" labirinta in osebna doživetja, ki jih spodbujajo čutni vtisi v kombinaciji z vsem, kar prinašajo s seboj.
Ljubljanska dvojna razstava v Benetkah
30. 08. 2000 00.00
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo cel september gostila ljubljansko dvojno razstavo: Fritz Lang - skulpture in Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let.
Premiera filma o markizu de Sadu
24. 08. 2000 00.00
V 200 kinodvoranah po vsej Franciji so včeraj začeli premierno predvajati francoski film o razvpitem filozofu in pisatelju markizu de Sadu (1740-1814). Film z naslovom Sade je režiral Benoit Jacquot, režiser filma Mesena &scaron
Madonna in Rocco se počutita dobro
24. 08. 2000 00.00
Ameriška pevka Madonna in sin Rocco se počutita dobro, je za britanski tabloid The Sun izjavil pevkin prijatelj in Roccov oče, britanski filmski režiser Guy Ritchie.
Maximilian Schell- igralec tisočletja
23. 08. 2000 00.00
Igralca, režiserja in pisatelja Maximiliana Schella bodo na festivalu igralcev, ki bo od 25. do 31. avgusta v latvijski Rigi, nagradili kot največjega igralca tisočletja. Na letošnjem festivalu Filmskih igralcev bo žirijo vodil avstrijski igralec in režiser Klaus Maria Brandauer. Maximilian Schell se je rodil leta 1930 na Dunaju, zaslovel pa je z vlogami v filmih kot so Rožni vrt in Nürenberški proces. Za slednjega je Schell leta 1962 prejel tudi oskarja za najboljšo moško vlogo.
Björk grozi s tožbo
17. 08. 2000 00.00
33-letna pop zvezda Björk je skandinavski filmski družbi Zentropa zagrozila s tožbo, če bo na filmskem festivalu na Danskem pred predvajanjem filma Plesalec v temi (Dancer in the Dark) predvajala kratek dokumentarec o njenih živčnih zlomih med snemanjem filma. Za film, ki je uspešnica letošnjega filmskega festivala v Cannesu, je Islandka prejela zlato palmo. Zaradi grožnje s tožbo bo prireditelj filmskega festivala na Danskem obiskovalce prikrajšal za sočne trenutke iz pevkinega viharnega življenja. Björk je med drugim med snemanjem besna scefrala bluzo ter se bosonoga prepustila valu kletvic. Na filmskem festivalu v Cannesu je Björk iz besa in obupa nekajkrat zapustila prizorišče dogajanja, potem pa je režiserju nagrajenega filma Larsu von Trieru očitala brezobzirno psihično manipulacijo s pomočjo hipnoze. Režiser je na očitke odgovoril, da se pevka obnaša kot preveč občutljiv otrok, ne pa kot profesionalna igralka.
Madonna rodila s carskim rezom
13. 08. 2000 00.00
Sinku ameriške zvezdnice Madonne (41) Roccu Ritchieju, ki se je rodil v petek v Los Angelesu, so morali pomagali na svet s carskim rezom potem, ko je odstopila posteljica v maminem trebuhu. Pevkin drugi otrok, ki je ob rojstvu tehtal 2,5 kilograma, se je rodil tri tedne prezgodaj, vendar se počuti dobro, so sporočili iz bolnišnice. Oče malega Rocca je 31 letni britanski režiser Guy Ritchie, ki je bil tudi navzoč pri porodu.
Madonna rodila dečka
12. 08. 2000 00.00
Ameriška pop zvezda Madonna je včeraj rodila dečka, je sporočila pevkina tiskovna predstavnica Liz Rosenberg, ki pa kraja rojstva ter podatkov o otrokovi teži in višini ni navedla. "Angleški filmski režiser Guy Ritchie in Madonna z veseljem naznanjata, da se jima je 11. avgusta rodil sin Rocco Ritchie," je povedala Rosenbergova. Rok poroda je bil sicer predviden za september.
Tom Hanks bo sodeloval z Mendesom
12. 08. 2000 00.00
Britanski filmski režiser Sam Mendes, ki je bil za dramo Lepota po ameriško letos nagrajen tudi z večimi filmskimi nagradami oskar, bo z ameriškim igralcem Tomom Hanksom posnel svoj nasledjni film. Gre za akcijski film z naslovom Pot v pogubo (Road to Perdition), je sporočil filmski studio Dreamworks. Po besedah studia se zgodba filma odvija v Chicagu v času gospodarske depresije v 30. letih. Film govori o krutem gangsterju, ki se maščuje za smrt soproge in enega od sinov. Scenarij za film je napisal David Self, ki je prav tako sodeloval pri ustvarjanju Lepote po ameriško. Snemanje Poti v pogubo naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta.
Stone pred snemanjem novega filma
10. 08. 2000 00.00
Ameriški režiser Oliver Stone se je v začetku tega meseca mudil v Etiopiji. Slavni režiser naj bi se v tej vzhodnoafriški državi soočil z razmerami, ki nastanejo ob humanitarnih tragedijah, kar naj bi bila sicer tema njegovega novega filma Onstran meja (Beyond borders).
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 17.15
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 00.00
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Osebni predmeti Marie Callas na dražbi
03. 08. 2000 19.44
Na dražbah v Parizu bo 2. in 3. decembra naprodaj več kot 2000 osebnih predmetov nekdanje operne dive Marie Callas, so sporočili organizatorji. Na dražbah bodo prodajali njeno pohištvo, umetniška dela, nakit, obleke, pisma, fotografije in partiture iz dveh zasebnih zbirk. Med drugim bo naprodaj pevkina biblija, album z osebnimi fotografijami, pisma njene prve učiteljice petja Elvire de Hidalgo, pismo italijanskega režiserja Luchina Viscontija in dva portreta Callasove, ki ju je naslikal režiser Pier Paolo Pasolini. Občudovalci najbolj znane sopranistke 20. stoletja bodo na dražbah lahko kupili tudi njena sončna očala in kimono.
Umrl francoski režiser Claude Sautet
24. 07. 2000 20.02
V 76-letu starosti je v soboto zaradi raka na jetrih umrl francoski filmski režiser Claude Sautet. Režiser, ki se je rodil 23. februarja 1924 v pariškem predmestju Montrouge, je v 45-letni karieri posnel več kot 30 filmov, s katerimi je zaslovel predvsem kot odličen poznavalec navad francoskega meščanskega razreda.
Izteka se 7. PPF
24. 07. 2000 16.06
Četrti in obenem sklepni teden Primorskega poletnega festivala (PPF) se bo iztekel s stoto uprizoritvijo festivalske produkcije iz leta 1998 Bužec on, bušca jaz in premiero Janežičevega Stalkerja. Festivalska produkcija Burka o doktorju Petelinu se iz Tartinijevega gledališča seli na Manziolijev trg v Izolo in v porotorški Avditorij, medtem ko se ljubljanski Glej s predstavo Sharpen your senses seli v Koper. Sedma festivalska sezona se bo prihodnji ponedeljek končala z gostovanjem hrvaškega eksperimentalnega gledališča Daska iz Siska.