Rode
Slovenke osme v mnogoboju
10. 04. 1999 19.34
Slovenske ritmične gimnastičarke so na močnem turnirju v Parizu, kjer nastopajo tekmovalke iz 30 držav, v skupinskem mnogoboju zasedle osmo mesto. Zmagale so Grkinje pred Ukrajinkami in Japonkami.
Nadškof Rode v velikonočni pridigi tudi o Kosovu
04. 04. 1999 18.47
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v pridigi pri vstajenjski maši v ljubljanski stolnici na današnjo velikonočno nedeljo nekaj misli namenil tudi razmeram na Balkanu.
Velikonočna poslanica ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta
03. 04. 1999 19.24
''Dragi rojaki, bratje in sestre, svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine duha in srca. S temi besedami velikonočnega bogoslužja izražam najboljše želje za praznik Gospodovega vstajenja,'' je v uvodu velikonočne poslanice nocoj dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Patriarh Pavle in predsednik Kučan o Kosovu
15. 03. 1999 16.17
Srbski patriarh Pavle je predsedniku republike Milanu Kučanu, ki je poglavarja srbske pravoslavne cerkve danes sprejel na daljši pogovor, izrazil zadovoljstvo zaradi verske svobode in spoštovanja različnih ver v Sloveniji. Patriarh je menil, da bi za sedanje hude razmere na Kosovu morali najti takšne rešitve, ki bi ustrezale Srbom in kosovskim Albancem, so sporočili iz urada predsednika Kučana.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit sprejel srbskega patriarha Pavla
15. 03. 1999 15.28
Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof France Rode je danes dopoldan sprejel patriarha srbske pravoslavne cerkve Pavla, ki se mudi na obisku svojih vernikov v Sloveniji, je sporočil tiskovni urad Slovenske škofovske konference.
Papež Janez Pavel II. sprejel nadškofa Rodeta
06. 03. 1999 16.16
Papež Janez Pavel II. je danes v zasebni avdienci sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franceta Rodeta. Sinoči pa se je Rode sešel tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom in sodeloval na simpoziju o izzivih, ki čakajo Evropo.
Nadškof Rode v Rimu
05. 03. 1999 10.52
Ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta, ki je včeraj odpotoval v Rim, naj bi danes v zasebno avdienco sprejel papež Janez Pavel II. Kot so povedali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference, naj bi se nadškof srečal tudi z državnim vatikanskim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom in se z njim pogovarjal o položaju katoliške Cerkve na Slovenskem.
Papež Janez Pavel II. bo sprejel slovenskega nadškofa
02. 03. 1999 11.35
Slovenski nadškof dr. Franc Rode bo v četrtek, 4. marca, v Rimu na simpoziju, imenovanem Evropa pred izzivi tretjega tisočletja imel predavanje z naslovom Izzivi velike Evrope. Ob tej priložnosti bo papež Janez Pavel II. slovenskega nadškofa sprejel v zasebno avdienco, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Presednik države, zunanji minister in nadškof na slovesnosti v Aachnu
31. 01. 1999 10.37
Slovenski predsednik Milan Kučan, zunanji minister Boris Frlec in nadškof Franc Rode se danes v Aachnu kot častni člani udeležujejo slovesne ustanovitvene skupščine svetovalnega sveta (kuratorija) Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg slovenskega Milana Kučana in nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski ter približno 70 častnih članov fundacije.
Maša za domovino na Katarini
24. 12. 1998 10.54
Med božičnimi prazniki bodo v ljubljanski nadškofiji slovesnosti v stolni cerkvi, ki jih bodo vodili ljubljanski škofje.
Srečanje Drnovška z vodstvom Kliničnega centra
11. 12. 1998 15.29
Vodstvo ljubljanskega Kliničnega centra (KC) je predsednika vlade Janeza Drnovška danes podrobneje seznanilo s poslovanjem in financiranjem omenjene ustanove ter predstavilo vlogo in pomen Kliničnega centra za sistem javnega zdravstva. Po sestanku so v parku med Očesno kliniko in staro zgradbo Nevrološke klinike položili temeljni kamen za novo Nevrološko kliniko KC.
Klinični center izboljšal likvidnost poslovanja
11. 11. 1998 15.07
Ljubljanski Klinični center (KC) je v prvih devetih mesecih letos dosegel najboljše poslovne rezultate v zadnjih štirih letih. Ob nespremenjenem obsegu dela jim je v primerjavi z lanskim letom stroške uspelo zmanjšati za 750 milijonov tolarjev, kljub temu pa se še vedno borijo z izgubo. Ta znaša 453 milijonov tolarjev in je najmanjša v zadnjih letih, je na dopoldanski novinarski konferenci povedal generalni direktor KC prof. dr. Primož Rode.
Nadškof Rode o kardinalu Stepincu
30. 09. 1998 10.40
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je za hrvaško tiskovno agencijo Hina ob napovedani razglasitvi hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca za blaženega dejal, da se lik Alojzija Stepinca ''s svojo veličino in čistočo uvršča med mnoge mučenike tega stoletja, ki so z besedami in življenjem potrdili svojo vernost Kristusu in Cerkvi.''
Na Slovenskem kmalu nove škofije
25. 08. 1998 16.54
Slovenska škofovska konferenca je letos spomladi ustanovila posebno komisijo z nalogo, da pripravi predlog za morebitno ustanovitev novih škofij v cerkvi na Slovenskem. Predlog naj bi osemčlanska komisija, ki ji formalno predseduje ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, dejansko pa jo vodi mag. Peter Kvaternik, škofovski konferenci predložila pozno jeseni. Trenutno pa obravnavajo več možnosti, ki predvidevajo ustanovitev najmanj dveh in največ petih novih škofij, je za STA povedal vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference in član komisije dr. Janez Gril.
Slovenski škofje o beatifikaciji A.M. Slomška in pogajanjih med cerkvijo in državo
10. 07. 1998 15.30
Na izrednem zasedanju Slovenske škofovske konference, ki ga je vodil predsednik SŠK Franc Rode, so danes govorili o razglasitvi A.M. Slomška za blaženega, sprejeli prvi poročilo nedavno ustanovljene posvetovalne komisije in se seznanili s potekom pogajanj med cerkvijo in državo, so sporočili iz SŠK.
Slovesne maše
12. 04. 1998 10.57
Velikonočna nedelja se v vseh cerkvah začne s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljuje z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Rode bo ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V ljubljanski stolnici pa bo ob 15. uri vodil tudi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V mariborski stolnici bo vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo vodil škof Kramberger. V stolnici v Kopru bo slovesno mašo vodil koprski škof Pirih.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Razstavi ob Veliki noči
06. 04. 1998 09.41
V atriju ljubljanskega Magistrata bodo jutri, 7. aprila, ob 11. uri odprli osmo razstavo velikonočnih pirhov, v Spomeniškovarstvenem centru na Salendrovi 4 pa opoldne razstavo z naslovom Velikonočni običaji.
Beograd napovedal zmago Kučana
24. 11. 1997 14.18
Srbski državni mediji že dolgo niso posvetili tolikšne pozornosti kakšnemu dogodku v Republiki Sloveniji kot sedanjim predsedniškim volitvam, pa čeprav so vsi vnaprej napovedovali zanesljivo zmago dosedanjega predsednika Milana Kučana. Posebnost tolikšnega zanimanja za slovenske volitve je tudi odsotnost svojčas običajne malicioznosti celo v poročilih državnih medijev.