Ruska
Kurnikove ne bo na OI
01. 08. 2000 18.05
Ruska najstniška teniška zvezdnica Ana Kurnikova kljub drugačnim napovedim ne bo nastopila na olimpijskem turnirju v Sydneyu. Uradne obrazložitve njene odpovedi ni, ruska tiskovna agencija Itar-Tass pa je objavila neuradno novico, da olimpijski nastop Kurnikove ne zanima, ker je na sporedu po odprtem prvenstvu ZDA. Nekateri si njeno odpoved predstavljajo drugače. Menijo, da Kurnikova enostavno noče nastopati za Rusijo, kar naj bi na nekaterih tekmah Fed tudi dokazala s svojo neborbeno igro. V letošnjem pokalu Fed Kurnikove ni bilo v reprezentanci, za kar naj bi bile krive poškodbe.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Rusko-čečenski spopadi v okolici Groznega
27. 07. 2000 15.45
V okolici Groznega so danes ponoči potekali spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, je poročala ruska zasebna televizija NTV. Po navedbah televizije naj bi zvezne sile v Hankali vzhodno od čečenskega glavnega mesta obkolile od 200 do 300 upornikov. Televizija ni poročala o morebitnih žrtvah spopadov. Tiskovni predstavnik ruskih sil v Čečeniji Sergej Artemov je zanikal vesti televizije NTV in zatrdil, da v Groznem ni bilo spopadov.
Ruski državni komorni orkester v Ljubljani
26. 07. 2000 14.26
V okviru mednarodnega poletnega festivala bo nocoj ob 20.30 v Frančiškanski cerkvi nastopil ruski državni akademski komorni orkester Vivaldi s solistko pianistko Anno Shtrom. V svojem programu bodo izvedli dela Bacha, Kreka, Čajkovskega in Offenbacha. Orkester je leta 1989 v Moskvi ustanovila znana ruska violinistka in pedagoginja Svetlana Bezrodna, ki deluje tudi kot njegova umetniška voditeljica in solistka, sestavlja pa ga dvajset umetnic.
Ruska delegacija prispela v Slovenijo
26. 07. 2000 12.16
Na obisk v Slovenijo je dopoldne na povabilo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika prispela delegacija ruske dume pod vodstvom podpredsednika spodnjega doma ruskega parlamenta Vladimirja Lukina. Gostje se bodo med večdnevnim obiskom srečali z gostiteljem Podobnikom, predsednikom odbora DZ za mednarodne odnose Jelkom Kacinom, sprejeli pa naj bi jih tudi predsednik republike Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, zunanji minister Lojze Peterle ter minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. V petek bodo na Bledu sodelovali na mednarodni konferenci z naslovom Evropa na prehodu tisočletja: vrednote in konflikti, ki jo prirejata slovenski in ruski parlament. V nedeljo, 30. julija, se bodo gostje udeležili še tradicionalne spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem.
Letalski napadi na položaje upornikov
25. 07. 2000 15.10
Čečenski uporniki so v noči na sredo večkrat streljali na ruske položaje v okolici Groznega. V enem izmed napadov je bil ubit ruski vojak, dva pa sta huje ranjena, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo na Kavkazu. Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je obiskal enote ruske vojske v Tuli, južno od Moskve, je povedal, da so uporniki začeli z majhnimi sabotažnimi akcijami, predvsem s postavljanjem min. Ruske sile so v torek uničile deset protipehotnih min, od teh nekaj na cesti med Groznim in sotesko Argun, v zadnjih 24 urah pa so izvedle niz zračnih napadov na položaje čečenskih upornikov. V topniških napadih pa naj bi bilo ubitih 8 upornikov.
Zaostrene razmere v Groznem
24. 07. 2000 21.57
V napadu čečenskih upornikov v Groznem so bili danes ubiti trije ruski policisti, pripadniki elitnih enot ruskega notranjega ministrstva, 17 pa je bilo ranjenih, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na ruske oblasti v Čečeniji.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
24. 07. 2000 11.54
Ruska vojaška letala so včeraj nadaljevala silovite napade na položaje čečenskih upornikov v Vedenu in v goratih predelih južne Čečenije, je poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo. Ruski tiskovni predstavnik za območje Kavkaza Sergej Artemov pa je sporočil, da so v bolnišnico v Vedenu pripeljali približno 80 ranjenih, povečini čečenskih upornikov, ter dodal, da je uporniška vojska utrpela hude izgube. Po navedbah ruske vojske je umrlo 60 upornikov, so sporočili s poveljstva kavkaških sil.
Putinu podelili črni pas
23. 07. 2000 11.58
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, sicer navdušenemu judoistu, so ob robu vrhunskega srečanja industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) na japonskem otoku Okinava izkazali posebno čast. Ob obisku neke karatejske šole so mu podelili črni pas.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Šest mrtvih v napadih upornikov
20. 07. 2000 13.09
Čečenski uporniki so v zadnjih 24 urah v več napadih ubili šest ruskih vojakov in policistov, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na čečensko upravo notranjega ministrstva. V napadih na ruske konvoje in patruljna vozila je bilo ranjenih tudi 11 Rusov.
Rusi zaplenili radioaktivni zabojnik
19. 07. 2000 12.28
Ruske oblasti so v St. Peterburgu zaplenile sod z radioaktivnimi snovmi, ki je bil na poti v Kazahstan. Na sodu, po uradnih podatkih naj bi vseboval odpadke iz železa, so namerili sedemkrat večjo radioaktivnost od dovoljene, je včeraj poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Začetek iskanja čečenskih upornikov
18. 07. 2000 14.19
V drugem največjem čečenskem mestu Gudermesu je danes okoli 2000 proruskih čečenskih policistov začelo obsežno akcijo iskanja čečenskih upornikov, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. V Gudermesu, 30 kilometrov vzhodno od prestolnice Grozni, je sedež promoskovske čečenske uprave.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Odslej neomejeno število izstrelitev
17. 07. 2000 08.43
Rusija in ZDA so se dogovorile o ukinitvi kvot, s katerimi so nadzirali število ameriških poslovnih satelitov, izstreljenih z uporabo ruskih nosilnih raket, je sporočila Ruska vesoljska agencija. Po dosedanjem dogovoru, ki bo potekel 31. decembra, ameriške družbe z ruskimi raketami ne smejo utiriti več kot 20 satelitov letno. Obe strani sta se med posvetovanji pred več tedni dogovorili, da sporazuma ne bosta obnovili in da bosta s sporočilom o spremembi počakali do izstrelitve ruskega modula Zvezda, ki so ga uspešno utirili v sredo. Kvote so vpeljali leta 1993 zaradi ameriške zaskrbljenosti, da bo Rusija ponudila utirjanje satelitov v orbito po cenah nižjih od tržnih, toda povpraševanje po poslovnih izstrelitvah je raslo in ruska nosilna raketa proton-K se je izkazala za eno najzanesljivejših na svetu. Rusija prejme za vsako izstrelitev s protonom-K približno 70 milijonov dolarjev, kar je v mejah tržnih cen.
Izstrelili satelita cluster-2
16. 07. 2000 15.01
Danes ob 14.40 po srednjeevropskem času so izstrelili sojuza U, ki ima dodatno stopnjo vrste fregat. Raketa je s seboj ponesla satelita, ki naj so ju utirili in imata oznako FM6 in FM7. Z enako raketo nameravajo 9. avgusta utiriti naslednji par takšnih satelitov.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Ruske enote obstreljevale svoje položaje
15. 07. 2000 12.51
Ruske enote so sinoči pomotoma obstreljevale svoje položaje v Hankali v bližini čečenskega glavnega mesta Grozni, pri čemer sta bila dva vojaka ranjena, so danes poročale ruske tiskovne agencije, ki so se sklicevale na tiskovno predstavništvo ruskih enot na Kavkazu. Helikoptersko oporišče v Hankali je zadelo pet topovskih izstrelkov, ukaz za napad pa je pomotoma izdal neki ruski poveljnik topniške enote.
Rusi ne marajo prisljencev
11. 07. 2000 08.36
Po rezultatih ankete, ki jo je izvedla ruska agencija ROMIR, je skoraj polovica anketiranih Rusov mnenja, da bi morala ruska vlada vstop v državo ljudem iz držav v razvoju pogojevati s tem, ali imajo tu zagotovljeno delovno mesto. Anketa je zajela 1500 ljudi iz različnih predelov Rusije.
Ruska mafija ustrelila direktorja
10. 07. 2000 15.43
V Jekaterinburgu so neznanci davi ustrelili generalnega direktorja največjega ruskega podjetja za strojegradnjo Uralmaš Olega Belonenka, ki je kasneje v bolnišnici podlegel zaradi hudih poškod glave. Za posledicami strelnih ran je umrl tudi Belonenkov voznik. Napad se je zgodil, ko so neznanci z brozstrelko streljali na Belonenkovo vozilo. Delniška družba Uralmaš z več desettisoč zaposlenimi je največji industrijski objekt na Uralu. Podjetje so ustanovili še v času nekdanje Sovjetske zveze. Nekoč a so tam proizvajali tanke, sedaj pa se med drugim ukvarjajo z izdelavo opreme za rudnike. Letno izdelajo tudi 400.000 ton jekla. Podjetje so v preteklih letih deloma privatizirali. S prestrukturiranjem proizvodnje v civilne namene je podjetje poskušalo ostati konkurenčno na svetovnem trgu. Belonenko je bil generalni direktor od decembra dalje, z imenovanje na ta položaj pa je postal eden izmed najvplivnejših ruskih podjetnikov. S privatizacijo nekdanjih industrijskih obratov in podjetij za izdelavo orožja se je na Uralu razvnela prava vojna za to, kdo bo zasedel vodilne položaje. Jekaterinburg velja za enega izmed središč ruske mafije.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Eksploziji na severnem Kavkazu
09. 07. 2000 20.13
Rusijo spet pretresajo eksplozije. Kar dve sta odjeknili v kavkaških mestih Vladikavkaz in Rostov na Donu ter zahtevali pet življenj, 22 ljudi pa je ranjenih. O eksploziji v Rostovu na Donu, kjer je sedež predstavništva za Severni Kavkaz, je znano le, da je terjala dve življenji. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, ruska televizijska postaja NTV pa je poročala, da ''ni nobenega dvoma'', da gre za napad čečenskih upornikov.
Nadaljevanje čečenske vojne
08. 07. 2000 10.41
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je povedal, da se bo verjetno vojaška operacija ruskih sil v Čečeniji nadaljevati vse do zime, in da čečenski uporniki pripravljajo nove napade na ruske sile, ki naj bi jih med drugim izvedli tudi v prestolnici Grozni.
Našli 5000 umetniških predmetov
07. 07. 2000 14.25
V ruski enklavi Kaliningradu so v neki slovanski trdnjavi odkrili 5000 kosov iz zbirke nekdanjega pruskega muzeja v Koenigsbergu (današnjem Kaliningradu), ki so jih med drugo svetovno vojno skrili nacisti, je povedal vodja raziskave Avenir Ovejanov. Trenutno še ne morem oceniti vrednosti zbirke, poudarim lahko le pomembnost tega odkritja za Evropo, je še povedal.
Kosmos-2371 utirjen v geostacionarno orbito
06. 07. 2000 13.53
Ruski umetni satelit Kosmos-2371, ki so ga za potrebe ruskega obrambnega ministrstva na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu včeraj izstrelili z raketo proton-K, je utirjen v geostacionarno orbito.
Putin opozarja na pomanjkanje discipline
06. 07. 2000 10.47
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sinoči nepričakovano obiskal rusko vojaško oporišče v Mozdoku v Severni Osetiji, kjer je rusko vojaško oporišče na severnem Kavkazu, je po nujnem srečanju s političnimi in vojaškimi predstavniki v Čečeniji, v zvezi z nedavnimi izgubami v ruskih vrstah zaradi samomorilskih napadov čečenskih upornikov v tej severnokavkaški republiki, opozoril na pomanjkanje discipline med ruskimi vojaki.
Zahteve čečenskih upornikov
05. 07. 2000 18.33
Čečenski uporniki so od ruskih sil v tej kavkaški republiki zahtevali, naj jim v 72 urah izročijo ruskega poveljnika Jurija Budanova, ki ga sumijo posilstva in umora neke mlade Čečenke, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes povedal tiskovni predstavnik čečenskih borcev Movladij Udugov.
Zadnji preizkus protona K
05. 07. 2000 17.48
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so z izstrelitvene rampe 39 na izstrelitvenem kompleksu 81 uspešno izstrelili težko nosilno raketo proton K, katere dodatna stopnja je utirila ruski vojaški satelit vrste kosmos; šlo naj bi za telekomunikacijski satelit za prenos podatkov vrste gejzer (gejzir).
Okrepljen nadzor v Moskvi
05. 07. 2000 14.08
Ruska policija je okrepila varnostne ukrepe v Moskvi zaradi nedeljskih samomorilskih napadov čečenskih upornikov v Čečeniji, v katerih je umrlo 33 ruskih vojakov, 84 pa jih je bilo ranjenih. V skladu s temi ukrepi bodo morali policisti na glavnih cestnih vpadnicah v rusko prestolnico, letališčih in železniških postajah delati tudi po 12 ur na dan, odpovedati pa se bodo morali tudi počitnicam.
V Čečeniji uvedli policijsko uro
04. 07. 2000 13.29
Po seriji samomorilskih napadov v Čečeniji, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev, je ruska vojska odredila zaostritev varnostnih ukrepov. Danes ponoči so uvedli policijsko uro, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Na lokalni televiziji sta vojska in civilna uprava posvarili, da bodo po 21. uri brez opozorila streljali na ljudi, ki bodo še na cesti. Na nadzorne točke na večjih cestah na območju prestolnice Grozni so namestili tudi dodatne posebne policijske enote in tanke.