SIRIJA
Kdo podpira talibane?
17. 09. 2001 00.00
ZDA pred napadom na Afganistan poskušajo vzpostaviti močno koalicijo, s katero bi obkolili talibane in Osamo bin Ladna. Med afganistanskimi sosedami se trenutno lahko zanesejo le na Pakistan.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Powell pozval Arafata in Peresa k srečanju
13. 09. 2001 00.00
Po ponovnem pozivu ameriškega državnega sekretarja Colina Powella naj bi prišlo do srečanja med Arafatom in Peresom v nedeljo. O napadu na izraelsko vojaško letalo pa poročajo iz Libanona.
V Durbanu sprejeli sklepno deklaracijo
08. 09. 2001 00.00
Udeleženci konference Združenih narodov proti rasizmu v Durbanu so po devetih dneh burnih razprav in diplomatskih prerekanj s konsenzom sprejeli sklepno deklaracijo.
Konferenca proti rasizmu prekinjena
08. 09. 2001 00.00
Konferenca Združenih narodov proti rasizmu, ki poteka v južnoafriškem Durbanu, je spet prekinjena, potem ko naj bi udeleženci dopoldan že dosegli načelni dogovor o vsebini besedila sklepne izjave.
Premirje z incidenti
15. 06. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je kljub premirju, ki sta ga obe strani strani poskušali vzdrževati, prišlo do novih spopadov in smrtnih žrtev. V enem od dveh incidentov sta v četrtek življenje izgubila palestinski agent in izraelski varnostnik, šlo pa naj bi za strelski obračun. V drugem incidentu je bil ubit Palestinec, trije pa so bili ranjeni, ko je nekdo streljal iz mimovozečega avtomobila. Ta incident je komentiral Svet judovskih skupnosti, ki je izjavil, da je šlo za umor in da dejanje obsojajo še toliko bolj, če je streljal Jud.
Papež pozval k resničnemu miru
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II., ki je danes v okviru romanja po poteh Svetega Pavla iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo, je med sprejemom na letališču v Damasku pozval k "resničnemu miru" na Bližnjem vzhodu in se zavzel za "nov način razumevanja in spoštovanja med narodi" tega območja. Sirski predsednik Bašar Asad, ki je skupaj z drugimi visoki državnimi in verskimi predstavniki pričakal papeža, pa je poglavarja rimokatoliške cerkve zaprosil za podporo Siriji, Libanonu in Palestincem pred izraelskim zatiranjem. Sirija je dežela, kjer je apostol Pavel na poti v Damask sprejel krščansko vero. Danes je v Siriji med sedemnajstimi milijoni prebivalcev okoli dva milijona kristjanov.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Papež jutri na obisk v Grčijo
03. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. bo v petek začel dvodnevni obisk v Atenah, ki bo prvi obisk kakega poglavarja rimskokatoliške cerkve v Grčiji vse od razkola med vzhodno in zahodno cerkvijo leta 1054. Nato bo papež odpotoval v Sirijo, pred vrnitvijo v Rim 9. maja pa bo obiskal še Malto. Potovanje po stopinjah apostola Pavla bo 93. potovanje v tujino v 22 letih pontifikata Karola Wojtyle, sodi pa v sklop jubilejnih romanj, ki jih je papež začel z lanskim obiskom Svete dežele.
Trije mrtvi v letalskih napadih
16. 04. 2001 00.00
Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala radarsko postajo v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije sirijski vojaki, šest pa je bilo ranjenih. Napad na Bekaa Valley, ki ga nadzoruje Sirija, povezujejo s sobotnim ubojem izraelskega vojaka na libanonsko-izraelski meji, za katerega naj bi bili odgovorni libanonski gverilci Hezbolaha, ki jih podpirata Sirija in Iran. Libanonski premier Rafik al-Hariri je pozval mednarodno skupnost, naj čimprej ukrepa in prepreči nadaljnje napetosti.
Eksplozije tresejo Jeruzalem
27. 03. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je ponovno nemirno. Na Zahodnem bregu je pozno sinoči ostrostrelec umoril desetmesečno izraelsko deklico, kar je povzročilo hude nemire v Hebronu. Okoli 400 judovskih naseljencev, ki so skušali vdreti v palestinski del mesta, se je spopadlo s Palestinci. Izraelska policija je zato mesto že zaprla. V Jeruzalemu pa je danes v dveh eksplozijah umrla ena oseba, več kot petindvajset je ranjenih. Odgovornost za en napad je prevzel islamski Džihad.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Najnovejša tehnologija tudi v Slovenijo
11. 01. 2001 00.00
Ameriška vlada je že šestič od leta 1993 prevetrila omejitve, ki veljajo za izvoz visoko zmogljivih računalnikov in med drugim Slovenijo premaknila iz skupine 2 v skupino 1. V tej so države, ki lahko uvažajo visoko zmogljive ameriške računalnike brez omejitev, oz. brez poprejšnjega vladnega pregleda. Ameriška vlada pa ugotavlja še, da tehnološki razvoj krepko prehiteva uveljavljene nadzorne standarde in bo v kratkem kongresu priporočila, da jih popolnoma odpravi. Obstoječi standardi po katerih ameriška vlada omejuje izvoz visoko zmogljivih računalnikov temeljijo na "hardwareu", oz. na "milijonih teoretičnih operacijah na sekundo" (MTOPS). Obrambno ministrstvo ZDA je že leta 1999 ugotovilo, da so ti standardi zastareli, zato se bo potrebno osredotočiti na nadaljnji nadzor občutljive programske opreme, ki bi lahko v napačnih rokah ogrozila nacionalno varnost.
Spopadi na izraelsko-libanonski meji
26. 11. 2000 00.00
Na mejnem območju med Izraelom in Libanonom je danes ponovno prišlo do spopadov. Pripadniki proiranske milice Hezbolah so ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času na mejnem območju blizu Šebe sprožili bombo ravno v trenutku, ko se je mimo peljala izraelska patrulja. V eksploziji je bilo po nepotrjenih libanonskih podatkih ubit en izraelski vojak, dva pa ranjena, izraelski vojaški radio pa je poročal samo o nekaj ranjenih.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Izrael in Palestina tik pred vojno
11. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo spopadi med Palestinci in Izraelci, v katerih je bilo ubitih 90 ljudi. Že tretji dan generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan poizkuša umiriti razmere, ki so na robu vojaškega spopada. Arabske države so zato napovedale nujen sklic Arabske lige.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
V Bagdadu prvo sirsko letalo po dvajsetih letih
08. 10. 2000 00.00
V Bagdadu je danes v okviru prizadevanj za ukinitev zračnega embarga proti Iraku pristalo sirsko letalo. To je prvo sirsko letalo v Iraku, potem ko sta Sirija in Irak leta 1980 prekinila diplomatske odnose, ki sta jih sicer pred tremi leti začela ponovno normalizirati, je poročala iraška tiskovna agencija INA.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
Sirija ima novega predsednika
11. 07. 2000 13.23
Kandidat za sirijskega predsednika Bašar al-Asad je na včerajšnjem referendumu osvojil 97, 3 odstotka glasov in tako za naslednjih sedem let nasledil svojega nedavno preminulega očeta Hafeza al-Asada, je danes sporočil notranji minister Mohamed Harba.
Sirija za mirovni sporazum z Izraelom
06. 06. 2000 18.23
Sirski zunanji minister Faruk al-Shara je dan pred srečanjem z ameriško državno sekratarko Madeleine Albright v Kairu dejal, da Sirija, kljub prekinitvi pogajanj pred šestimi meseci, želi doseči mirovni sporazum z Izraelom.
Napetosti na jugu Libanona
22. 05. 2000 21.38
Izraelske sile na jugu Libanona so streljale na skupino civilistov, pri čemer so štiri ubile, 24 pa so jih ranile, so poročale tuje tiskovne agencije, sklicujoč se na libanonske varnostne sile.
Zasebne banke tudi v Siriji
22. 05. 2000 09.26
Sirija bo postopoma dovolila poslovanje zasebnih bank. Kot prvi korak bodo dovolili delovanje zasebnih denarnih ustanov v prostocarinski coni, je za časnik Tišrin povedal namestnik ministra za gospodarstvo Fuad el Said. Kasneje naj bi dovoljenje razširili na vso državo. Damask bo licenco za poslovanje v prostocarinski coni podelil le najbolj uglednim bankam s kapitalom v višini najmanj deset milijard dolarjev, je pojasnil el Said. Te banke bodo smele odpreti bančne račune tudi v tuji valuti in podeljevati posojila, vendar pa ne bodo mogle kupovati sirskih nepremičnin.