SMRT
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Namesto smrtne kazni dosmrtna ječa
10. 12. 2000 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes napovedal, da bo jutri izdal odlok, po katerem bo vsem na smrt obsojenim na Filipinih kazen spremenil v dosmrtno ječo. Kot razlog za to odločitev je Estrada navedel praznovanje jubilejnega svetega leta 2000 katoliške Cerkve.
Ingmar Bergman se vrača na odrske deske
08. 12. 2000 00.00
Sloviti švedski režiser Ingmar Bergman (82) se bo prihodnji teden z uprizoritvijo tragedije Maria Stuart Friedricha von Schillerja vnovič vrnil na odrske deske. Sicer je Bergman že večkrat napovedal upokojitev, vendar pa svojih napovedi doslej še ni uresničil. V predstavi bodo med drugim nastopili Lena Endre in Erland Josephson, ki sta zaigrala v filmu Liv Ulmann Nezvesta in Pernilla August. Madame de Stael je Schillerjevo Mario Tudor označila za eno izmed najbolje grajenih nemških tragedij. Delo se osredotoča na zadnje ure škotske kraljice Marie Stuart, ki je bila zaradi poskusa umora protestantske angleške kraljice Elizabete I. obsojena na smrt. Premierno bodo tragedijo uprizorili 16. decembra v stockholmskem gledališču Dramaten.
V Hollywoodu osnovali novo nagrado
06. 12. 2000 00.00
V Hollywoodu so osnovali novo nagrado, ki jo bodo v prihodnje podeljevali desetim "najbolj izstopajočim" filmom leta. Z nagradami namerava ameriški filmski inštitut nagraditi tiste filmske stvaritve, ki prispevajo k napredku filmske industrije, navdihujejo tako ustvarjalce kot gledalce ali pomembno zaznamujejo družbo.
Slovesen zaključek Prešernovega leta
03. 12. 2000 00.00
V počastitev rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna so se danes odprla vrata kulturnih hramov po vsej državi. Slovesnost ob 200-letnici je bila popoldne v pesnikovem rojstnem kraju, v Narodnem muzeju v Ljubljani pa se ravnokar odpira razstava dokumentov o Prešernovem življenju. Današnje prešernovanje se je začelo že zjutraj v pesnikovi rojstni vasi Vrbi z gledališko predstavo in rekordnim obiskom vasice, celo večjim, kot ob slovenskem kulturnem prazniku kdajkoli. Na rojstvo in smrt največjega slovenskega pesnika pa bo obiskovalce in domačine zdaj vsak dan spominjal pesnikov doprsni kip pesnika v bronu, delo restavratorske delavnice Ulrih&
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.
Zatopek češki športnik stoletja
01. 12. 2000 00.00
Nekdanjega češkega atleta Emila Zatopeka, ki je pred tednom dni umrl v praški vojaški bolnišnici, so posmrtno razglasili za češkega športnika stoletja. Priznanje so podelili ženi štirikratnega olimpijskega zmagovalca, Dani Zatopkovi, ki je ob sprejemu povedala: "Čeprav me je moževa smrt zelo prizadela, bi se vam rada zahvalila v njegovem imenu."
Evtanazija v nasprotju z Evropsko konvencijo
29. 11. 2000 00.00
Zakon o legalizaciji evtanazije, ki ga je včeraj sprejel spodnji dom nizozemskega parlamenta, je v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je danes izjavila Edeltraud Gatterer, poročevalka Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za področje evtanazije. Zgornji dom nizozemskega parlamenta je ob tem pozvala, naj zakona ne sprejme, so danes sporočili s Sveta Evrope.
Direktor naredil samomor
29. 11. 2000 00.00
Generalni direktor grške ladijske družbe Minoan Lines je danes v Pireju iz svoje pisarne v šestem nadstropju skočil v smrt. Podjetje Minoan Lines je imelo v lasti trajekt Express Samina, ki je 26. septembra trčil ob dobro označene čeri pred grškim otokom Paros, ker je posadka po televiziji gledala nogometno tekmo. Nesreča, v kateri je umrlo 80 ljudi, je bila najhujša grška pomorska nesreča v 35 letih.
Nizozemska sprejela zakon o evtanaziji
28. 11. 2000 00.00
Nizozemski parlament je sprejel zakon o legalizaciji evtanazije in zdravniški pomoči pri smrti. Zakon zdaj sicer potrebuje potrditev še v senatu, kar pa naj bi bila zgolj formalnost. Zakon bi zato lahko začel veljati že prihodnje leto.
Barkerjeva Uršula v Ljubljanski Drami
21. 11. 2000 00.00
SNG Drama Ljubljana pripravlja novo premiero - Uršulo angleškega avtorja Howarda Barkerja. Krst v režiji avtorja je doživela pred dvema letoma v Londonu, potem so jo uprizorili še v Avstraliji, ljubljanska v režiji Janeza Pipana - v četrtek, 23. novembra - pa bo prva v prevodu in tretja na svetu. Zamisel za besedilo, ki tematizira sodobno pojmovanje nedolžnosti, se je Barkerju porodila ob sliki Lucasa Cranacha iz XVI. stoletja (Pomor deviških mučenic).
Nevarna bakterija v sladoledu
19. 11. 2000 00.00
Iz francoske podružnice Nestleja, švicarskega prehrambenega giganta, so sporočili, da so s prodajnih polic umaknili eno izmed znamk svojih sladoledov. V njih so namreč odkrili večjo prisotnost bakterije listerije, ki lahko pri človeku povzroči povišano temperaturo, v hujši obliki pa tudi smrt.
Nemško sodišče obsodilo morilce
13. 11. 2000 00.00
Deželno sodišče v nemškem mestu Cottbus je danes vseh 11 obtoženih mladeničev, starih med 18 in 21 let, spoznalo za krive za smrt alžirskega iskalca azila. Enajst skrajnežev je lani povzročilo smrt 28-letnega Omarja Ben Nouija, ki se je skušal pred napadalci rešiti s skokom skozi steklena vrata, pri tem pa si je prerezal arterijo in izkrvavel na ulici.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Srečanje Mubaraka in Arafata
08. 11. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Kairu dejal, da se Arafat zavzema za nadaljevanje mirovnega procesa in si prizadeva za vzpostavitev miru.
Praznik Vseh svetih
01. 11. 2000 00.00
Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
Smrt zaradi dolgega poleta
24. 10. 2000 00.00
28-letna Britanka Emma Christoffersen je po 20-urnem letu iz Sydneyja v London umrla zaradi tromboze, poroča britansko časopisje. Emma je nekaj minut po pristanku na londonskem letališču Heathrow potožila, da se ne počuti dobro, nato pa se je med čakanjem na prtljago zgrudila. Umrla je še pred prihodom v bolnišnico. Zdravniki so potrdili, da je umrla zaradi krvnega strdka zaradi dolgotrajnega sedenja na neudobnem letalskem sedežu. Kot pojasnjujejo zdravniki, krvni strdek nastane v nogi in po žili doseže bodisi srce bodisi pljuča, kar povzroči nenadno smrt. Po navedbah zdravnikov več deset potnikov vsako leto umre za tem t. i. sindromom turističnega razreda. Da bi zmanjšali nevarnost tromboze zdravniki svetujejo potnikom, naj se vsako uro sprehodijo po letalu.
9. kardioloških dnevi
20. 10. 2000 00.00
Na devetih kardioloških dnevih, ki so se dopoldne začeli v Šmarjeških Toplicah, se bodo danes posvetili sodobni obravnavi srčnih aritmij, jutri dopoldne bo potekal simpozij o atrijski fibrilaciji, popoldne pa bo beseda tekla o preventivi v kardiologiji. Simpozij je namenjen kardiologom, internistom, zdravnikom splošne oz. družinske medicine, drugim specialistom in specializantom.
Amnesty International se prek Interneta bori proti mučenju
20. 10. 2000 00.00
Že skoraj štirideset let stara organizacija za boj za človekove pravice poziva vse internavte, naj poleg pisem, ki jih Amnesty International že kar tradicionalno uporablja za osvobajanja političnih zapornikov, začno pisati svoja mnenja in protestna pisma kar preko elektronske pošte. Pri organizaciji upajo, da bodo Amnesty's alert network kmalu uporabljali milijoni uporabnikov Interneta, ki se jim bo treba le prijaviti na stran in podpisati e-mail z eno samo zahtevo: Nehajte mučiti zapornike.
Umrl škotski premier Donald Dewar
11. 10. 2000 00.00
V bolnišnici v Edinburghu je danes za posledicami možganske krvavitve umrl 63-letni škotski premier Donald Dewar. Nekdanji odvetnik in član laburistične stranke je bil med politiki zelo cenjen. Dewar je bil eden izmed najbolj gorečih borcev za ustanovitev škotskega parlamenta, mesto premiera delno avtonomne škotske vlade pa je zasedel lani.
Richard Gere je postal igralec zaradi pomanjkanja samozavesti
11. 10. 2000 00.00
Petdesetletni ameriški igralec Richard Gere, hollywoodski seks simbol, je dolgo časa trpel zaradi pomanjakanja samozavesti. " V preteklosti se nisem preveč cenil, mislil sem, da nisem dosti vreden," je dejal Gere za žensko revijo Amica. Zaradi podobnih razlogov so postali igralci tudi mnogi njegovi kolegi: "Vedno si lahko nekdo drug. Sam sebi greš na živce." V njegovem novem filmu Začelo se je septembra igra ljubitelja žensk, uživača, ki se šele pri 49 letih začne učiti ljubiti, ko se zaplete z na smrt bolno 22-letnico.
Smrt Markoviča na Jongsangu
07. 10. 2000 00.00
Planinska zveza Slovenija je sporočila, da se je pri sestopu z Jongsanga smrtno ponesrečil Andrej Markovič. Izpulil naj bi se mu klin, ostale podrobnosti bo PZS sporočila pozneje.
16 dolarjev za grozote v Auschwitzu
04. 10. 2000 00.00
Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Teden boja proti zastavam ugodnosti
25. 09. 2000 00.00
Mednarodna federacija transportnih delavcev (ITF), sindikalna organizacija, ki zastopa transportne delavce, začenja danes akcijo v večjih evropskih pristaniščih, med njimi tudi v koprskem pristanišču. Kot je povedal ITF inšpektor v Sloveniji Branko Krznarič, bo do petka obiskal vse ladje, ki bodo priplule ali že sidrijo v Luki Koper. Največ pozornosti bodo ITF inšpektorji posvetili ladjam, ki plujejo pod t.i. zastavami ugodnosti, na katerih v večini primerov pomorščaki nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, skladne z zahtevami, ki jih postavlja ta mednarodna sindikalna organizacija. Cilj inšpektorjev ITF je, da bi sklenili čim več ITF kolektivnih pogodb, izterjali neizplačane ali premalo izplačane osebne dohodke pomorščakov ter poplačilo denarnih zahtevkov za smrt pomorščakov med plovbo ali za telesne poškodbe. Krznarič je danes načel tudi težave zaposlenih v koprskem pristanišču in napovedal tesnejše sodelovanje z enim od luških sindikatov.
Danes svetovni dan srca
24. 09. 2000 00.00
Ob svetovnem dnevu srca, 24. septembru, bo Združenje kardiologov Slovenije pripravilo pohod od Otočca do Šmarjeških toplic ter sestanek slovenskih družinskih zdravnikov. Namen svetovnega dneva srca je prebivalstvo seznaniti s posledicami nezdravega načina življenja, ki je najpogostejši vzrok za bolezni srca in ožilja. Te so v Sloveniji kar v 40 odstotkih vzrok smrti. Srčni infarkt, angino pektoris, nenadno smrt, pa tudi možgansko kap in bolezni žil na udih je mogoče preprečiti ali vsaj odložiti v pozna leta z izogibanjem dejavnikom tveganja. Neustrezna prehrana, debelost, premalo telesne dejavnosti, kajenje, nezdravljen povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in stres vodijo k zgodnejšemu poapnenju žil, do njihovega ožanja in tudi do že omenjenih bolezni. Svetovni dan srca, ki letos poteka z geslom Rad imam svoje srce - naj bije, je namenjen zlasti preventivnim ukrepom za zmanjšanje števila bolezni srca in ožilja oziroma spodbujanju telesne aktivnosti. Strokovnjaki s tega področja priporočajo 30 minut aktivne hoje dnevno. Pol ure hoje na dan pomaga znižati krvni tlak, obdržati ustrezno raven holesterola v krvi, obdržati primerno telesno težo, krepiti mišice in kosti.
Razstava moderne umetnosti Apokalipsa
20. 09. 2000 00.00
V londonski Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Londonu bodo 23. septembra odprli sporno razstavo moderne umetnosti z naslovom Apokalipsa: lepota in groza sodobne umetnosti. Na razstavi bodo predstavljena dela 13 sodobnih umetnikov. Med drugim bo na ogled kip papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Njegov avtor, italijanski kipar Maurizio Cattelan pravi, da delo izraža "ambivalenco lastne religije". Na razstavi bo tudi kup gnoja in na tisoče miniaturnih figuric, ki predstavljajo mučenje in smrt v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Razstava bo na ogled do 15. decembra.