Sadam Husein
Srečanja z Arafatom še ne bo
11. 03. 2001 00.00
Novi izraelski zunanji minister Šimon Peres je danes izrazil obžalovanje, da palestinski voditelj Jaser Arafat v sinočnjem govoru v Gazi ni izrecno pozval h končanju nasilja v regiji, in obenem ocenil, da je še prezgodaj, da bi se srečal z njim. Peres je vseeno priznal, da je v zadnjem času le prišlo do zmanjšanja terorističnih akcij.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Protiameriški protesti v Iraku
19. 02. 2001 00.00
Organiziranih demonstracij v Bagdadu, na katerih so sežigali ameriške, britanske pa tudi izraelske zastave, se je udeležilo več tisoč ljudi. Iračani so med krivce za petkov napad uvrstil tudi Kuvajt in Saudsko Arabijo, odkoder so poletela zavezniška letala. Ljudje zahtevajo maščevanje. Današnjih protestov se je udeležil tudi George Gallaway, član britanskega parlamenta, ki je na obisku v Bagdadu. Pred tem je v bolnišnici obiskal ranjence, žrtve petkovega napada.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Zadržan odziv na Šaronovo zmago
07. 02. 2001 00.00
Izraelske sosede so se na včerajšnjo zmago desničarskega voditelja Ariela Šarona na premierskih volitvah odzvale zadržano. Medtem ko je egiptovski predsednik Hosni Mubarak izrazil upanje, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces nadaljeval kljub Šaronovim "nedavnim izjavam, ki niso ravno ohrabrujoče," je Irak napovedal ustanovitev vojske za osvoboditev Jeruzalema. Takšno pobudo je predstavil iraški voditelj Sadam Husein, ki nasprotuje izraelsko-palestinskim mirovnim pogajanjem. Palstinski pogajalec Nabil Šat je Šarona posvaril pred stopnjevanjm nasilja, če se ne bo držal že doseženih dogovorov s Palestinci.
Husein revnim Američanom ponudil pomoč
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein se je odločil ponuditi pomoč v višini 95 milijonov dolarjev Američanom, ki živijo pod pragom revščine, je poročala iraška agencija INA. V ta namen naj bi oblikovali tudi poseben odbor, ki bo nadziral delitev pomoči. V ZDA naj bi v hudi revščini živelo več kot 30 milijonov ljudi, večinoma temnopoltih.
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Irak razvija novo bombo?
24. 12. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je od svojih znanstvenikov zahteval, naj vnovič začnejo razvijati atomsko bombo, v današnji izdaji piše britanski časnik The Sunday Times, ki se sklicuje na iraškega političnega odpadnika Salmana Yassina Zweira. Zweir trdi, da naj bi atomsko bombo začeli vnovič razvijati avgusta leta 1998 oziroma štiri mesece pred izgonom inšpektorjev Združenih narodov iz države.
Je Sadam Husein resno bolan?
04. 09. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein ima raka na limfnem sistemu, zato so člani njegove družine ustanovili družinski svet, ki bi prevzel oblast v primeru njegove nenadne smrti, predseduje pa mu eden od njegovih sinov, piše v včerajšnji izdaji saudski časnik Asharq Al-Awsat, ki se sklicuje na izjave anonimnega iraškega zdravnika.
Kuvajt mobiliziral vojsko
10. 08. 2000 00.00
Kuvajt je zaradi groženj Iraka mobiliziral del vojske in sinoči tudi sklical sestanek z veleposlaniki arabskih in zahodnih držav, da bi jih obvestil o razmerah. Iraški predsednik Sadam Husein je namreč kuvajtske in savdske voditelje ta teden označil z "izdajalci", ker britanskim in ameriškim letalom s svojega ozemlja dovolijo bombardiranje Iraka. Iraški dnevnik Babel pa je prejšnjo nedeljo poročal, da je Irak "zmožen dati novo lekcijo" kuvajtskim voditeljem, če bodo nadaljevali "sovražno" politiko do Iraka.
Irak za povezovanje z ZRJ
07. 03. 2000 16.31
Iraški predsednik Sadam Husein je po poročanju iraškega tiska zapovedal vzpostavitev posebnih političnih, vojaških in gospodarskih odnosov z ZRJ, s čimer se želi zoperstaviti ZDA. Tudi iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan, ki je v Bagdadu sprejel predsednika jugoslovanskega parlamenta, je potrdil omenjeno odločitev Sadama Huseina. Dejal je, da je iraški predsednik ministrom naročil, naj poskrbijo za obsežnejše in plodnejše sodelovanje z ZRJ na področju politike, gospodarstva, vojaških vprašanj in kulture, ''ki bo prijateljskima državama pomagalo pri soočanju s sovražno ameriško politiko''.
Zaznamovali deveto obletnico zalivske vojne
17. 01. 2000 14.19
Približno 2000 ljudi, ki so se udeležili manifestacije ob deveti obletnici zalivske vojne, je danes v Bagdadu zažgalo krsto, zavito v ameriško, britansko in izraelsko zastavo. Demonstranti so se zbrali pred sedežem Programa ZN za razvoj, kamor so poslali pismo, naslovljeno na generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. V pismu so zahtevali odpravo embarga proti Iraku, ki je bil uveden leta 1990.
Huseinovi častniki bodo pisali spomine
02. 01. 2000 09.34
Iraški predsednik Sadam Husein je svojim častnikom ukazal, naj napišejo spomine, 60 najboljših del pa bo nagrajenih. Častniki naj bi v spominih podrobno opisali bitke, ki so jih vodili med zalivsko vojno leta 1991 in med vojno proti Iranu (1980-88) ''z namenom ohraniti spomine za prihodnje rodove''. Tako naj bi v začetku leta 2000 objavili natečaj. Deset najboljših spominov bo nagrajenih z denarno nagrado v višini 1500 dolarjev, dvajset z nagrado 1300 dolarjev, trideset pa s po 525 dolarji. Tistim častnikom, ki niso sposobni sami napisati spominov, pa je Husein svetoval, naj pokličejo na pomoč kakšnega pisatelja ali novinarja.
State Department obtožuje Sadama Huseina
14. 09. 1999 14.43
Ameriški State Department je objavil poročilo v katerem iraškega predsednika Sadama Huseina obtožuje laganja in stradanja lastnega ljudstva.
Husein obtožuje Iran
08. 08. 1999 12.44
Iraški predsednik Sadam Husein je v današnjem televizijskem nagovoru ob obletnici konca iraško-iranske vojne leta 1988 obtožil Iran, da ne spoštuje mirovnega dogovora. Obenem je zagrozil z uporabo sile, če bo potrebno.
Husein: Irak se uspešno upira zahodnim državam
17. 07. 1999 17.01
Iraški predsednik Sadam Husein je danes v televizijskem pogovoru ob 31. obletnici prihoda arabske nacionalistične stranke Baas na oblast povedal, da se njegova država še vedno uspešno upira poskusom prevlade Amerike in njene zaveznice Izraela, da bi zavladala njegovi državi. V nagovoru pa se je izognil odnosom z Varnostnim svetom Združenih narodov ter inšpektorjem za nadzor orožja.
Husein posvaril sovražnike Iraka
08. 07. 1999 17.41
''Sovražniki Iraka bodo storili napako, če bodo v želji, da bi omajali režim, računali na težave na jugu države,'' je danes dejal iraški predsednik Sadam Husein na srečanju s predstavniki vladajoče stranke Baas.
Sadam bogatejši od britanske kraljice
22. 06. 1999 08.17
Iraški voditelj Sadam Husein se na seznamu najbogatejših državnikov sveta uvršča celo pred samo britansko kraljico Elizabeto. Sadam, čigar premoženje ocenjujejo na šest milijard dolarjev, je na seznamu najbogatejših ''nedelovnih'' bogatašev, med katerimi so kralji, kraljice in diktatorji, pristal na šestem mestu, britanska kraljica pa na desetem. Revija Forbes, ki je seznam objavila v nedeljo, Huseinovo bogastvo pripisuje nafti in tihotapskim poslom, s katerimi se ukvarja njegov najstarejši sin Odai. Na samem vrhu se je ponovno znašel Brunejski sultan, sledijo pa mu voditelji predvsem arabskih držav kot Saudove Arabije, Kuvajta, Sirije in Katarja. V družbi najbogatejših državnikov se je poleg kraljice Elizabete znašla tudi nizozemska kraljica Beatrix.
Miloševićevo pismo Huseinu
24. 05. 1999 16.35
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević se je danes zahvalil svojemu kolegu Sadamu Huseinu za oporekanje NATO-vim napadom nad Zvezno republiko Jugoslavijo.
ZDA ne bodo izganjale srbskih novinarjev
26. 03. 1999 19.38
Tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart je sinoči zatrdil, da ZDA ne bodo izgnale novinarjev iz ZR Jugoslavije kot povračilni ukrep zaradi preganjanja in ustrahovanja tujih novinarjev v Srbiji. Joe Lockhart je dejal, da preganjanje tujih novinarjev veliko pove o predsedniku Slobodanu Miloševiču in njegovem režimu, pa tudi, da Bela hiša vse grožnje proti Američanom jemlje zelo resno.
Sadam Husein obljubil maščevanje zaradi napada na Basro
26. 01. 1999 18.33
Iraški voditelj Sadam Husein je danes svoje državljane pozval k potrpežljivosti rekoč, da bo čas njihove zmage še prišel in da njihova kri ni tekla zaman. Prebivalcem mesta Basra na jugu države, v katerem je bilo včeraj zaradi ameriškega bombardiranja ubitih 11 ljudi, veliko več pa jih je bilo ranjenih, je obljubil maščevanje za vse žrtve ameriškega napada.
Ameriška letala so streljala na iraške položaje
26. 01. 1999 15.53
Medtem ko je iraški predsednik Sadam Husein danes prebivalcem mesta Basra na jugu države obljubil maščevanje za žrtve včerajšnjega napada na mesto, so ameriški lovci izstrelili več raket proti iraški protiletalski obrambi na območju prepovedi preletov na jugu Iraka. Napad so izvedla ameriška letala, ki so priletela iz oporišča v Turčiji.
V Izraelu v prodaji bomboni s Hitlerjevo podobo
08. 01. 1999 08.45
V Izraelu so naprodaj bomboni s podobo nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, ki so ''okrašeni'' tudi s svastiko - kljukastimi križi, poroča izraelsko časopisje. Bombone z imenom Tofita uvažajo iz Turčije, kjer jih izdeluje podjetje Kent. V vrečki lahko kupci najdejo tudi karikature diktatorjev, kot sta na primer Hitler in iraški voditelj Sadam Husein. Prodajalec spornih bombonov se sicer izgovarja, da ni vedel, da je na njih Hitlerjeva podoba. Pooblaščeni uvoznik bombonov iz Turčije David Bisso pa je povedal, da so v zadnjih mesecih prejeli več pritožb prebivalcev Izraela, preživelih strahote nacističnih koncentracijskih taborišč.
Washington: UNSCOM se ne bo vrnil v Irak
19. 12. 1998 10.36
Ameriška vlada ne verjame, da bi se posebna komisija ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM) po operaciji Puščavska lisica lahko vrnila v Irak, da bi izvajala preglede iraškega razoroževanja, je v pogovoru za radio BBC danes povedal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta James Rubin.
Sadam na prizoriščih bombardiranja; Vatikan za takojšnjo ustavitev napadov
17. 12. 1998 14.18
Iraški predsednik Sadam Husein je po poročanju radia Bagdad danes obiskal prizorišča, ki so bila tarče ameriško-britanskega raketnega napada. Obiskal je tudi hišo svoje hčerke Hale, ki je bila uničena v bombardiranju.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov NATO v senci napadov na Irak
17. 12. 1998 10.55
Zasedanje obrambnih ministrov zveze NATO se danes v Bruslju začenja povsem v senci ameriško-britanskih napadov na Irak. Generalni sekretar zavezništva Javier Solana je v davišnjem tiskovnem sporočilu že ocenil, da je za težak položaj kriv sam iraški voditelj Sadam Husein.
V napadu na Bagdad v glavnem civilne žrtve
17. 12. 1998 10.55
V nočnih zračnih napadih Združenih držav in Velike Britanije na Bagdad je bilo po podatkih ene od mestnih bolnišnic ubitih najmanj pet civilistov, 30 pa ranjenih, med njimi tudi otroci. Tiskovni predstavnik bolnišnice je še povedal, da med žrtvami ni bilo vojakov. Tudi iz drugih bagdadskih bolnišnic naj bi po neuradnih podatkih poročali o smrtnih žrtvah.