Sama
Več podjetij obsojenih piratstva
14. 05. 2001 00.00
Inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije so v letu 2000 opravili 106 pregledov pravnih oseb glede prekrškov s področja avtorskih pravic na računalniških programih. V primerjavi s preteklimi leti to pomeni stalno povečevanje števila pregledov, saj so jih v letu 1999 skupaj opravili 70, leto pred tem pa 22. Večja pozornost inšpektorjev glede tovrstnih prekrškov se odraža tudi v povečanju števila obsojenih s strani sodnikov za prekrške, nedvomno pa bistveno pripomore tudi k dejstvu, da sama stopnja računalniškega piratstva v Sloveniji postopno upada.
Služba za pobude meščanov
13. 05. 2001 00.00
Služba za pobude meščanov, ki je do februarja letos delovala pod nazivom služba za vloge in pritožbe, sicer pa spada pod oddelek za upravne, kadrovske in splošne zadeve Mestne občine Ljubljana (MOL), deluje že šesto leto. Služba naj bi vzpostavila pozitivnejši odnos med meščani in MOL, kot pravi vodja službe Janja Domitrovič, pa želijo v največji možni meri pomagati občanom pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo kot prebivalci glavnega mesta, tako pri problemih, ki jih zadevajo v življenjskem ali delovnem okolju. Neposrednih težav ljudi sicer ne rešujejo, ampak nanje v glavnem opozarjajo pristojne službe, njihova vloga pa je predvsem informativno-svetovalna. Do konca aprila letos se je nanje zaradi različnih težav pisno obrnilo približno 60 meščanov, več kot 150 se jih je oglasilo v eni od treh pisarn, ki delujejo v Ljubljani, poleg tega pa služba za pobude meščanov enkrat mesečno organizira tudi pogovore občanov z županjo Viko Potočnik.
Ustanovitev Holdinga Slovenske hidroelektrarne
10. 05. 2001 00.00
Na današnji seji je vlada sprejela tudi pobudo Savskih, Dravskih in Soških elektrarn, da bi se izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi lotili skupaj. Vlada namreč meni, da podjetja sama finančnega zalogaja gradnje petih elektrarn na spodnji Savi ne bi zmogla, zato se strinja, da ustanovijo Holding Slovenskih hidroelektrarn, ki bo imel 30 dni časa, da svoj načrt gradnje hidroelektrarn dopolni in dodela.
Groendahlova nadaljuje obisk
09. 05. 2001 00.00
Predsednica norveškega parlamenta Kirsti Kolle Groendahl, ki se z delegacijo mudi na uradnem obisku v Sloveniji, se je ločeno sestala s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, ministrom za obrambo Antonom Grizoldom ter zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Groendahlova je na srečanjih izrazila zadovoljstvo nad dosedanjim sodelovanjem med državama, ki se bo še letošnje leto s podpisom bilateralnega sporazuma o sodelovanju na vojaškem področju še okrepilo. Norveška predsednica parlamenta je Sloveniji izrazila tudi vso podporo svoje države pri sprejemanju v Nato.
EU in kandidatke o prihodnosti
06. 05. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije se bodo v švedskem Nykopingu, ob robu rednega polletnega neformalnega zasedanja, sestali s kolegi iz kandidatk za članstvo, med njimi z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom. Ministri petnajsterice želijo s kolegi iz prosilk za članstvo izmenjati poglede o prihodnjem razvoju unije in tako kandidatke vključiti v letos začeto javno debato, ki naj bi, v skladu s sklepi vrha EU decembra lani v Nici, v letu 2004 pripeljala do naslednje medvladne konference o nadaljnji prenovi unije.
Dan žalovanja v Makedoniji
01. 05. 2001 00.00
V Makedoniji so z dnevom žalovanja počastili žrtve sobotnega napada albanskih skrajnežev ONV na makedonske varnostne sile pri Tetovu. Makedonski svet za nacionalno obrambo je v nedeljo zahteval, naj zahod Osvobodilno narodno vojsko razglasi za teroristično organizacijo. Zaradi napada so makedonske sile okrepile varnostne ukrepe na meji s Kosovom, v Tetovu pa je policija uvedla policijsko uro.
OVN prevzela odgovornost za napad
29. 04. 2001 00.00
Albanski skrajneži so prevzeli odgovornost za sinočnji napad na makedonsko obmejno patruljo ob severni meji s Kosovom, v katerem je bilo ubitih osem makedonskih vojakov in policistov. Gre za najhujši incident po ofenzivi makedonske vojske pred mesecem dni. Sicer pa je bilo danes v Makedoniji mirno.
Liberalci želijo ključne položaje
28. 04. 2001 00.00
Volitve, na katerih je koalicija za črnogorsko samostojnost Mila 195144ukanovića dosegla tesno zmago, so doslej najbolj jasno pokazale razdeljenost Črnogorcev na skoraj dve enaki polovici - zagovornike samostojnosti in privržence skupne države s Srbijo. Kljub slabemu volilnemu rezultatu pa predsednik 195144ukanović vztraja pri razpisu referenduma o samostojnosti. Predvidoma naj bi ga izpeljali v začetku julija. Sama izvedba glede na volilni izid sicer ni vprašljiva, vendar tudi morebitna zmaga na referendumu še ni dovolj za osamosvojitev. 195144ukanovićev neposredni politični nasprotnik Predrag Bulatović trdi, da je po ustavi Črne gore to le predhodni referendum in ne prinese končne odločitve.
Vzpostavitev schengenskega reda
28. 04. 2001 00.00
Ko govorimo o vzpostavljanju evropske meje, največkrat omenjamo Schengen. Gre za sporazum, s katerim je ukinjen nadzor na notranjih mejah podpisnic sporazuma in poostren varnostni nadzor na zunanjih mejah držav podpisnic. To pomeni, da bo slovenska policija na slovensko-hrvaški meji opravljala nadzor tudi v imenu Avstrije, Nemčije, Italije in drugih držav Schengena. Poleg Schengena bo morala Slovenija na južni meji vzpostaviti carinski in inšpekcijski nadzor, po kriterijih Evropske unije. Razlog, da bo to za Slovenijo ena najtežjih nalog, je predvsem v razmerah, kakršne so sedaj. Na meji s Hrvaško je 36 mejnih prehodov, ki so zgrajeni na črno in ne ustrezajo evropskim kriterijem. Najprej bo treba zgraditi tri osrednje cestne mejne prehode: Obrežje, Jelšane in Gruškovje, na katerih bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo izvajali popolni varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor. Poleg cestnih, bo tak popoln nadzor še na železniškem prehodu Dobova. Gradnja mejnih prehodov pa bo zelo draga.
Obletnica slovenske ustave
27. 04. 2001 00.00
Predvidene ustavne spremembe, katerih predlog je vlada sprejela pred tednom dni, obsegajo naslednja vprašanja:
Koštunica za nove pogovore s Črno goro
26. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes napovedal pobudo za začetek pogajanj med srbskimi in črnogorskimi oblastmi o prihodnosti jugoslovanske federacije. Cilj pobude je narediti Jugoslavijo sprejemljivo federacijo tako za zvezne enote kot tudi za prebivalstvo, ki živi v državi.
V galeriji Krka slike Marine Bahovec
25. 04. 2001 00.00
Marina Bahovec je po opravljenem študiju jezikov v Ljubljani odšla študirat še slikarstvo v Benetke, s slikami, olji večjih formatov, iz svojega ciklusa Arkadije pa se predstavlja v ljubljanski galeriji Krka. Razstava bo odprta do 22. maja. Arkadija je po umetničinem videnju "sanjska dežela, idilični kmečki pejsaž, nekakšen zemeljski raj".
Kučan kritično o SV
23. 04. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je med obiskom generalštaba slovenske vojske zelo ostro ocenil stanje v slovenski vojski. Vrhovni poveljnik oboroženih sil je kot njene glavne slabosti naštel kadrovsko politiko, nepopolne strateške dokumente in kronično odlašanje pri spremembah, ki so nujne ne le za učinkovito obrambo, ampak tudi za vstop Slovenije v zvezo Nato.
Hrvaška odpovedala sestanek
21. 04. 2001 00.00
Komaj teden dni od dogovora slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Drnovška in Ivice Račana, da se bo za reševanje vprašanja meje med državama vsak teden sestajala posebna mešana komisija, včeraj napovedanega sestanka ni bilo. Hrvaška stran ga je namreč v zadnjem hipu odpovedala. V Zagrebu dogodka niso posebej komentirali, člani slovenske diplomatske komisije pa so v sporočilu za javnost zapisali, da odpoved obžalujejo. Slovenska delegacija je izrazila upanje, da je do odpovedi s hrvaške strani v zadnjem trenutku prišlo zaradi tehtnih razlogov, saj je sama za pogovore s hrvaško stranjo ustrezno pripravljena in je, v skladu z dogovori, pravočasno izdelala vso potrebno dokumentacijo. Glede na dogovore na najvišji ravni o pospešenem tempu reševanja medsebojnih odprtih vprašanj, slovenska stran pričakuje, da bo hrvaška stran čimprej pripravljena na nadaljevanje strokovnih pogovorov in se v polni sestavi udeležiti dogovorjenih sestankov.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Južnoameriški naftni sporazum
09. 04. 2001 00.00
Tri južnoameriške proizvajalke nafte - Venezuela, Mehika in Kolumbija - so na srečanju njihovih predsednikov v nedeljo podpisale sporazum, s katerim nameravajo ustaviti zniževanje cen nafte. Sporazum jih obvezuje, da med seboj izmenjujejo informacije, s katerimi bi umirile razmere na energetskem trgu. S tem bodo poskušale oživeti šest let star trgovinski blok, imenovan tudi "Skupina treh".
Haag uspešno izročil obtožnico
06. 04. 2001 00.00
Sekretar haaškega sodišča Hans Holthuis se je danes v Beogradu sestal z jugoslovanskim pravosodnim ministrom Momčilom Grubačom, kateremu je uradno predal obtožnico in nalog za aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je obtožen zločinov med kosovsko vojno. Kot je Holthuis povedal po srečanju z Grubačem, mu je slednji zagotovil, da bodo dokumente izročili Miloševiću osebno.
Beograd bo dobil pomoč ZDA
02. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je pozno popoldne sporočil, da bo Jugoslavija dobila pomoč ameriške vlade. Gre za obljubljenih 50 milijonov ameriških dolarjev finančne pomoči. Ameriška vlada je izročitev pomoči sicer pogojevala s sodelovanjem Beograda s haaškim sodiščem, vendar je Powell dejal, da je že sama aretacija Miloševića zadostno zagotovilo, da bo do predaje v prihodnjih mesecih vendarle prišlo.
Nova knjiga Vide Mokrin-Pauer
29. 03. 2001 00.00
V prostorih novogoriške knjižnice Franceta Bevka so predstavili novo pesniško zbirko novogoriške pesnice Vide Mokrin-Pauer z naslovom Mačke so modre. Novo knjigo je z ilustracijami opremil Goran Arh.
Prepričljiva zmaga Vragov
24. 03. 2001 00.00
Ekipa New Jersey Devils, ki je na čelu atlantske skupine v severnoameriški hokejski ligi NHL, je ugnala Vancouver Canucks s 4:0 in je sedaj sama na vrhu vzhodnega dela lige. Patrick Elias je zadel dvakrat, Jason Arnott je bil dvakrat podajalec, vratar John Vanbiesbrouck pa je s 23 obrambami drugič zapored in štiridesetič v karieri zapustil led nepremagan.
Toyota predstavila dirkalnik F1
23. 03. 2001 00.00
Leto dni pred vstopom Toyote v svet formule 1 so v francoskem Le Castelletu tudi uradno predstavili svoje vozilo. Slovesne predstavitve sta se udeležila tudi Bernie Eccelstone in predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Max Mosley, prve kroge na dirkališču Paul Richard pa je odpeljal finski dirkač Mika Salo.
Čudež v operi Dese Muck
21. 03. 2001 00.00
Pri Založbi Rokus so izdali otroško slikanico avtorice Dese Muck Čudež v operi. Knjižica je namenjena najmlajšim, katerim želi približati opero iz obeh zornih kotov - zakulisja in odra. Desa Muck in ilustrator Rajko Blaško sta ustvarila izmišljene pravljične in resnične ljudi, ki iz dneva v dan ustvarjajo bogate odrske podobe. Pri realizaciji Čudeža v operi so si podali roke izdajatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Založba Rokus in pokrovitelj SKB banka, ki so s skupnim projektom opozorili na nove tržne pristope na področju kulture.
Vlada odgovarjala na vprašanja poslancev
20. 03. 2001 00.00
Marčna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku in ostalim predstavnikom vlade. Premier Drnovšek je moral zagovarjati mrtve črke iz koalicijske pogodbe, predstavniki vlade pa so med drugim morali opravičevati nedeljsko delo trgovk ter odgovarjati na očitke o vse pogostejšem izginjanju, izgubljanju in uničevanju dokumentov.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Vancouver ostal brez strelca
17. 03. 2001 00.00
Ponoči so hokejisti v severnoameriški ligi NHL odigrali pet tekem. Najslabše so jo odnesli igralci Vancouvra, ki so izgubili v Buffalu, za nameček pa se je poškodoval njihov prvi strelec Markus Naslund, ki si je zlomil nogo in do konca sezone ne bo več igral. V derbiju pacifiške skupine je Dallas gostil Phoenix, vsako od moštev pa je doseglo po en gol. Pravih presenečenj ni bilo. Ottawa je doma premagala Anaheim, Columbus je bil uspešen na gostovanju v Atlanti, Pittsburgh pa v Sunrisu na Floridi.
Boj za končnico
16. 03. 2001 00.00
Na parketih v ligi NBA so boji za osem mest v konferencah, ki vodijo v končnico, vse trši. Minnesota z Rašom Nesterovičem je izgubila proti Dallasu, Rašo pa je igral le šest minut. V Los Angelesu se je vrnil nasmeh trenerju Lakersov Philu Jacksonu, ker se je Kobe Bryant vrnil v šampionskem slogu, za zmago po podaljšku proti Detroitu je dosegel 39 točk. V Milwaukeeju so slavili Supersonicsi iz Seattla, prav tako v gosteh so slavili Boston Celticsi. Doma pa se niso pustili presenetiti igralci New Yorka ter Houstona.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Matjaž Rogelj na prostosti
13. 03. 2001 00.00
Zgodba domnevnega svetovnega računalniškega prvaka Matjaža Roglja, ki se je končno vrnil v Slovenijo, se zaenkrat še ni začela razpletati. Rogelj izjav ne daje, molčijo pa tudi na šolskem ministrstvu, kjer so mu dali več kot 13 milijonov tolarjev. Kriminalisti so aretirali Roglja takoj po pristanku letala na Brniku in ga po treh urah tako imenovanega informativnega pogovora spustili na prostost.
Internet za boljše odnose z javnostmi
13. 03. 2001 00.00
Razvoj digitalne tehnologije in interneta spreminja delovne navade in načine izvajanja programov odnosov z javnostmi. Dobro komuniciranje s številnimi javnostmi je ključni dejavnik uspešnega izvajanja vsakdanjega dela. V 21. stoletju bodo odnosi z javnostmi postali ključno komunikacijsko orodje, še posebej zato, ker bodo mediji postali še bolj raznoliki, tudi s pomočjo interneta in digitalne televizije. Z ukrepi za liberalizacijo telekomunikacijskega trga bo vlada dosegla zniževanje cen in s tem omogočili širšo uporabo interneta, je v nagovoru obiskovalcem vladne spletne strani napovedal predsednik vlade Janez Drnovšek.
Ameriški borzni balon je izgubil sapo
13. 03. 2001 00.00
Po ponedeljkovem krepkem padcu borznih indeksov na Wall Streetu je vse več analitikov prepričanih, da je nova ekonomija, ki jo zaznamuje razcvet tehnoloških podjetij, dokončno v krizi. Ob tem se vrstijo panični pozivi Zveznim rezervam, da na naslednjem sestanku Odbora za odprti trg, ki bo 20. marca, znova zniža obrestne mere, in sicer kar za celo odstotno točko. Za preplah med vlagatelji so kriva sama tehnološka podjetja, ki že nekaj tednov napovedujejo slab promet, pa tudi odpuščanje delovne sile, oboje pa je vlagatelje prepričalo, da je bolje malce počakati. Po mnenju večine analitikov je denarja za investicije več kot dovolj, vendar je ameriške finančne trge zaobjela previdnost.