Saturn

Ameriški avtomobilski spektakel

10. 01. 2005 00.00

Avtomobilski proizvajalci z vsega sveta se zbirajo v Detroitu, kjer se je začela svetovna avtomobilska razstava.

Neverjetni zvoki vesolja

25. 12. 2004 00.00

Evropska sonda Huygens se je ločila od matične sonde Cassini in nadaljuje misijo proti Saturnu. Cassini je na Zemljo poslala neverjetne zvoke vesolja.

Zvezde so odločile: Kerry bo zmagal

29. 10. 2004 00.00

Kandidata za ameriškega predsednika sta po anketah v volilnem boju izenačena, indijski astrologi pa pravijo, da so zvezde že odločile.

Posnetki Saturnove lune Titan

27. 10. 2004 00.00

Vesoljska sonda Cassini je začela na Zemljo pošiljati bližnje posnetke velike Saturnove lune Titan.

Nov Saturnov prstan

10. 09. 2004 00.00

Britanski znanstveniki so po lastnih navedbah odkrili nov, že osmi, Saturnov prstan.

Sonda odkrila dve novi luni

17. 08. 2004 00.00

Vesoljska sonda Cassini-Huygens je odkrila dve novi Saturnovi luni z začasnima imenoma S/2004 S1 in S2, ki imata premer treh in štirih kilometrov.

Sončni sistem je morda nekaj posebnega

06. 08. 2004 00.00

Naš sončni sistem je morda nekaj ekratnega med planetnimi sistemi v Vesolju, so objavili britanski astronomi.

35 let 'Velikega koraka za človeštvo'

20. 07. 2004 00.00

Pred 35 leti sta ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin pristala na Luni. ZDA medtem razmišljajo o stalni postaji na Mesecu.

Sonda v Saturnovi orbiti

01. 07. 2004 00.00

Milijardo kilometrov oddaljen planet Saturn je danes prvič dobil obisk z Zemlje, ko se je v njegovo orbito vtirila sonda Cassini-Huygens.

Princ na črpalki

18. 03. 2004 00.00

V domovini Gani je princ Bawa Abudu zelo popularen glasbenik, v Nemčiji pa čisti avtomobile.

Kisik in ogljik tudi na Ozirisu

04. 02. 2004 00.00

Evropski znanstveniki so prvič odkrili dokaze za obstoj kisika in ogljika na enem od planetov zunaj našega osončja.

Več kot četrt milijona vozil na servis

24. 06. 2003 00.00

Največji proizvajalec avtomobilov na svetu ameriški General Motors (GM) je napovedal vpoklic 254.00 vozil znamke Saturn serije L, ki so bili izdelani med letoma 2000 in 2003. GM se je za vpoklic odločil zaradi možnosti napake na motorju, kar lahko privede do vžiga vozila.

Valjavec tretji po Trentinu

27. 04. 2003 00.00

V Arcu se je končala kolesarska dirka Giro del Trentino, generalka pred največjo večetapno preizkušnjo v Italiji, dirko Po Italiji. Tadej Valjavec je zasedel odlično tretje mesto, pred njim sta bila le italijanska šampiona Gilberto Simoni (Saeco) in Stefano Garzelli, oba že zmagovalca dirke po Italiji in poznana tudi po svojem dopinškem škandalu.

Murn soliden po Georgii

26. 04. 2003 00.00

Slovenski kolesar Uroš Murn (Formaggi Pinzolo) zelo solidno nastopa na kolesarski dirki po ameriški zvezni državi Georgia. V tretji, 222 kilometrov dolgi etapi od Pine Mountain/Callawaya do Romea je osvojil četrto mesto, potem ko je v cilj prikolesaril v času zmagovalca.

Izstrelitev nove ameriške nosilne rakete

21. 11. 2002 00.00

Po več preložitvah iz tehničnih razlogov so v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi v noči s srede na četrtek, ob 23.39 po srednjeevropskem času, prvič izstrelili novo ameriško nosilno raketo delta 4.

Del rakete Apollo 12 zopet v orbiti

22. 09. 2002 00.00

Po poročanju ameriške vesoljske agencije NASA je Zemlja prvič v svoji zgodovini "ponovno osvojila" kak predmet iz Sončeve orbite. Tretja faza stare rakete Apollo je namreč iz Sončeve orbite za kratek čas zavila v Zemljino.

Odkrili še 11 Jupitrovih lun

18. 05. 2002 00.00

Največji planet Osončja Jupiter se je po številu znanih naravnih satelitov ponovno prebil na prvo mesto. Poslej vemo že za skupno 39 njegovih lun.

Pred 35 leti zgoreli astronavti Apolla 1

26. 01. 2002 00.00

Med vajo v kabini ameriške vesoljske ladje Apollo 1 na vrhu nosilne rakete saturn 1B so pred 35 leti zgoreli trije ameriški astronavti; poveljnik posadke Virgil I. (Ivan) Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee.

Cassini letel mimo Jupitra

30. 12. 2000 00.00

Mimo Jupitra je v soboto ob 11.12 po srednjeevropskem času letela ameriško-evropska samodejna sonda Cassini, ki se je planetu približala na približno 9,7 milijona kilometrov. Šlo je predvsem za pospeševalni manever, s pomočjo katerega bo sonda že julija 2004 lahko dosegla Saturn.

Odkrili osem novih planetov

10. 05. 2000 09.13

Skupina astronomov ženevskega observatorija meni, da je našla dokaz o obstoju osmih planetom podobnih nebesnih teles, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd.

Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel

17. 04. 2000 17.43

Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.

Ples planetov na večernem nebu

05. 04. 2000 17.10

V primeru jasnega vremena bo na večernem nebu mogoče drevi in jutri zvečer videti tri planete Osončja, Jupiter, Saturn in Mars, ki se bodo med seboj navidezno precej približali.

Sonda s plutonijem leti proti Zemlji

16. 08. 1999 08.32

V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.

Pred 30 leti je proti Luni poletel Apollo 11

16. 07. 1999 15.45

Danes mineva 30 let od izstrelitve supertežke nosilne rakete saturn 5 z vesoljsko ladjo Apollo 11, ki je ponesla proti Luni posadko treh ameriških astronavtov. Dva od njih, Neil Armstrong in Edwin Aldrin sta 20. julija pristala na Luni, 21. julija pa naredila po njej prve korake.

Štirje planeti vidni s prostim očesom

10. 03. 1999 11.00

Na nebu je v teh dneh v večernih urah moč opazovati štiri svetlikajoče se planete. Taka konstelacija je zelo redka, poleg tega pa je vidna s prostim očesom, je sporočil astronomski observatorij v Muenchnu. Kdor se bo okoli 19. ure zazrl v nebo proti zahodu, bo lahko našel Venero, ki bo ostala zvezda večernica do poletja. Levo nad njo je Saturn, v enaki oddaljenosti desno spodaj pa sveti veliki planet Jupiter. Desno od njega je Merkur, ki bo viden le nekaj dni. Zaradi vrtenja Zemlje bosta Jupiter in Merkur zašla že ob 19.30.. Najbolj primeren čas za opazovanje planetov je 19. ura. Kdor bo v naslednjih večerih gledal v nebo, lahko s prostim očesom opazuje, kako se Venera približuje Saturnu; Venera bo mimo njega potovala 20. marca, so še sporočili iz Muenchna.

Cassini letel mimo Venere

27. 04. 1998 10.14

Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.