Schindler
Terri bo živela
21. 03. 2005 00.00
Ameriški kongres je sprejel zakon, ki predvideva podaljšanje življenja pacientki Terri Schiavo, ki je že 15 let v komi.
Terri bo umrla od lakote
19. 03. 2005 00.00
Republikancem v ameriškem zveznem kongresu ni uspelo preprečiti konca umetnega podaljševanja življenja Terri Schiavo.
Burne razprave o evtanaziji
25. 01. 2005 00.00
Primer Terri Schiavo, ki že 15 let vegetira, je v ZDA oživil ognjevite razprave o pravici do življenja oziroma smrti ljudi.
Spominska plošča Oscarju Schindlerju
29. 10. 2003 00.00
Člani judovske skupnosti v Krakovu in ameriški študenti iz tega poljskega mesta so na kraju, kjer je nekoč stala tovarna Emilia, odkrili spominsko ploščo lastniku tovarne Oscarju Schindlerju. Ta je v času druge svetovne vojne rešil življenja okoli 1200 judov.
Umrla vdova Oskarja Schindlerja
07. 10. 2001 00.00
Emilie Schindler, vdova Oskarja Schindlerja, je 5. oktobra umrla v starosti 94. let v bolnišnici v Strausbergu, severno od Berlina.
Razbita mreža trgovcev z otroško pornografijo
27. 03. 2001 00.00
V skupnem boju proti otroški pornografiji je policija v več državah z aretacijami osumljenih zadala pomemben udarec tej dejavnosti. Ruske oblasti so v okviru desetmesečne preiskave aretirale enajst ljudi, proti 64 osebam pa so sprožile kazenski postopek, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske policije Jurij Furman. Britanska policija je danes sporočila, da so aretirali 17 ljudi, med njimi tudi 13-letnega fanta in štiri državljane ZDA. Aretacije pa so izvedle tudi policije skandinavskih držav. V več racijah so policije različnih držav zasegle na desettisoče video kaset, aretirale pa so tako posiljevalce otrok kot tudi kupce pornografskega materiala. Aretacije in racije so rezultat skupne rusko-ameriške preiskave, s pomočjo katere so uspeli razbiti že tri mreže proizvajalcev in preprodajalcev pornografskih posnetkov.
Emilie Schindler zahteva Schindlerjev seznam
06. 11. 1999 11.41
Vdova Oskarja Schindlerja Emilie je najela odvetnika, ki bi ji pomagal dobiti nedavno najdeni seznam kakih 1200 Judov, katere naj bi Oskar Schindler v času nacističnega režima rešil pred smrtjo. Emilie Schindler, ki sedaj živi v Argentini, je edina zakonita dedinja predmetov svojega pokojnega moža, zatrjuje njen odvetnik. Slavni Schindlerjev seznam, po katerem nosi naslov tudi leta 1994 posneti film ameriškega režiserja Stevena Spielberga, in torbo z dokumenti, v kateri so seznam našli, sedaj hrani zvezni nemški arhiv. Arhivu je dokument izročil nemški časnik Stuttgarter Zeitung, ta pa ga je prejel od otrok že pokojnih zakoncev iz Hildesheima na severu Nemčije, pri katerih je Schindler preživel zadnja leta svojega življenja. Otroci pokojnih zakoncev, ki so seznam našli med pospravljanjem podstrešja njihove družinske hiše v Stuttgartu, upajo, da bo Nemčija dragoceni dokument poklonila holokavstu posvečenemu muzeju Yad Vašem v Jeruzalemu.
Schindlerjeva vdova zahteva kovček
19. 10. 1999 15.15
Vdova Oskarja Schindlerja Emilie Schindler je vložila zahtevek za zapuščino, ki so jo odrili v nekem kovčku na podstrešju nekega stanovanja.
Najden originalen Schindlerjev seznam
18. 10. 1999 10.33
Nemški par je na podstrešju svoje hiše v Hildsheimu našel kovček poln papirjev, ki je vseboval tudi originalen Schindlerjev seznam, s katerim je nemški poslovnež Oscar Schindler med drugo svetovno vojno 1200 poljskih židov rešil smrti v koncentracijskem taborišču.
Pred 175 leti praizvedba Beethovnove Devete simfonije
30. 04. 1999 10.30
Eno izmed slavnih del klasične glasbe, Beethovnovo Deveto simfonijo, bodo po 175 letih ponovno izvedli v praizvedbi: 7. maja bosta tako sir John Eliot Gardiner ter Orchestre Revolutionnaire et Romantique na Dunaju izvedla to slavno delo, sicer pa naj bi od 4. do 9. maja izvedli vseh devet simfonij. Med vsemi Beethovnovimi deli ima Beethovnova Deveta simfonija najdaljši čas nastanka. Prvotno naj bi bilo delo posvečeno Ferdinandu Reisu, nekdanjemu Beethovnovemu učencu ter takrat članu Londonske filharmonije. Deveta simfonija je bila pravzaprav določena za London, vendar do načrtovanega koncertnega potovanja ni prišlo. Nato je Beethoven nameraval simfonijo posvetiti ruskemu carju Aleksandru I., ker pa je ta umrl 1825, je bil na koncu izbran pruski Friderik Viljem II. Takrat že popolnoma oglušeli Beethoven ob praizvedbi ni več slišal navdušenja občinstva. O tem ga je s pomočjo pisane besede seznanil njegov dober prijatelj Anton Schindler.