Schindlerjev
Spielberg postal plemič
30. 12. 2000 00.00
Britanska kraljica Elizabeta II. je ameriškega režiserja Stevena Spielberga povzdignila v plemiča. S tem naj bi predvsem podelila priznanje njegovemu filmu Schindlerjev seznam. Poleg tega je režiser v Veliki Britaniji posnel tudi več filmov, velja pa tudi za prijatelja britanskega premiera Tonya Blaira.
Liam Neeson trčil v srno
15. 07. 2000 10.38
Irski igralec Liam Neeson se je s svojim motorjem znamke Harley Davidson vozil po cestah blizu New Yorka in trčil v srno, ki je nenadoma stekla čez cesto. Neeson (48) si je v nesreči poškodoval hrbet in je trenutno v bolnišnici v Connecticutu.
Igralec Liam Neeson zavrnil nagrado
24. 03. 2000 16.55
Filmski igralec Liam Neeson je zavrnil častno nagrado svojega domačega mesta Ballymena, saj ne želi, da bi ta odločitev sprožila še več nevšečnosti med protestantskimi in katoliškimi prebivalci, kot jih je že doslej. Igralec, znan iz filmov Schindlerjev seznam in Vojna Zvezd: Grozeča prikazen, je ponosen na svoje katoliške prednike in to javno tudi poudarja, kar pa mu je tokrat škodilo. Nekateri v mestnem vrhu so bili namreč proti, da se mu dodeli nagrada, saj je Neeson izrekel kritične pripombe o odraščanju v pretežno protestantskem mestu. Kljub temu da se je nagradi odrekel, je Neeson povedal, da je vesel in počaščen, ker ga mesto ceni in se zaveda njegovih uspehov. Pojasnil pa je, da bi bilo neprimerno sprejeti nagrado, o kateri si v mestnem svetu niso bili enotni.
Nagrada Spielbergu
01. 02. 2000 15.28
Združenje ameriških režiserjev (DGA) je nedavno sporočilo, da bo letošnjo nagrado združenja za življenjsko delo prejel režiser Steven Spielberg. Po besedah DGA bo Spielberg nagrado združenja, ki jo podeljujejo od leta 1953, prejel za ''opazno in edinstveno kariero filmskega režiserja''. Nagrado bo prejel za opazne filmske dosežke, med katere sodita Schindlerjev seznam in Reševanje vojaka Ryana, je v sporočilu za javnost zapisalo Združenje ameriških režiserjev, ki je doslej te prestižne nagrade podelilo 28. režiserjem, nazadnje leta 1998 Francisu Fordu Coppoli. Novo ime nagrade za zdaj ni določeno. Nagrada se je sprva imenovala po D. W. Griffithu, vendar so se nekateri člani združenja pritožili, da je Griffith v svojem filmu Rojstvo naroda vzpodbujal ''rasistične stereotipe''.
V Berlinu šola Oskarja Schindlerja
31. 01. 2000 07.58
Poleg številnih nagrad, ki jih je Steven Spielberg dobil za film Schindlerjev seznam, je njegov oskarjevec navdihnil tudi berlinske mestne oblasti in tamkajšnjo judovsko skupnost, tako da so neko srednjo šolo v vzhodnem delu mesta preimenovali v šolo Oskarja Schindlerja. Z odločitvijo o preimenovanju se želijo mestne oblasti pokloniti nemškemu poslovnežu, ki je med drugo svetovno vojno pred nacističnimi taborišči rešil 1200 Judov.
Vojna zvezd najboljši film vseh časov
10. 12. 1999 10.14
Po podatkih ankete, ki jo je med 25.000 filmskimi navdušenci izvedel britanski BBC, je film Vojna zvezd režiserja Georgea Lucasa iz leta 1977 najboljši film vseh časov, sledita pa mu Iztrebljevalec in Casablanca. Glasovanja so se udeležili predvsem ljubitelji znanstvene fantastike, ki so med najboljših pet filmov umestili še filma Osmi potnik in prvo epizodo nadaljevanja Vojne zvezd - Grozečo prikazen. Med deset najboljših filmov sta se uvrstila kar dva filma režiserja Stevena Spielberga, in sicer Schindlerjev seznam in Reševanje vojaka Ryana. Šund Quentina Tarantina je zasedel deseto mesto, V vrtincu pa je pristal na dvanajstem.
Emilie Schindler zahteva Schindlerjev seznam
06. 11. 1999 11.41
Vdova Oskarja Schindlerja Emilie je najela odvetnika, ki bi ji pomagal dobiti nedavno najdeni seznam kakih 1200 Judov, katere naj bi Oskar Schindler v času nacističnega režima rešil pred smrtjo. Emilie Schindler, ki sedaj živi v Argentini, je edina zakonita dedinja predmetov svojega pokojnega moža, zatrjuje njen odvetnik. Slavni Schindlerjev seznam, po katerem nosi naslov tudi leta 1994 posneti film ameriškega režiserja Stevena Spielberga, in torbo z dokumenti, v kateri so seznam našli, sedaj hrani zvezni nemški arhiv. Arhivu je dokument izročil nemški časnik Stuttgarter Zeitung, ta pa ga je prejel od otrok že pokojnih zakoncev iz Hildesheima na severu Nemčije, pri katerih je Schindler preživel zadnja leta svojega življenja. Otroci pokojnih zakoncev, ki so seznam našli med pospravljanjem podstrešja njihove družinske hiše v Stuttgartu, upajo, da bo Nemčija dragoceni dokument poklonila holokavstu posvečenemu muzeju Yad Vašem v Jeruzalemu.
Najden originalen Schindlerjev seznam
18. 10. 1999 10.33
Nemški par je na podstrešju svoje hiše v Hildsheimu našel kovček poln papirjev, ki je vseboval tudi originalen Schindlerjev seznam, s katerim je nemški poslovnež Oscar Schindler med drugo svetovno vojno 1200 poljskih židov rešil smrti v koncentracijskem taborišču.
Liam Neeson o kultu Vojne zvezd
16. 08. 1999 17.48
Za igralca Liama Neesona je najnovejše nadaljevanje sage o Vojni zvezd ''čudovit eskapističen in zabaven film'', vendar je kult, ustvarjen okrog legendarnih avantur v vesolju, zanj povezan z ''norostjo'', saj ga ''človek njegove starosti težko podoživlja''. V pogovoru za ponedeljkovo izdajo časnika Frankfurter Rundshau je Neeson kritično spregovoril tudi o trženju pravljice o vesolju. Potrdil je, da se Vojne zvezd ne da primerjati z njegovimi dosedanjimi filmi. Doslej je bil namreč bolj znan po karakternih vlogah, posebej pa je zaslovel z vlogo Oskarja Schindlerja v filmu Schindlerjev seznam Stevena Spielberga. Zanjo je bil leta 1992 nominiran za prestižno ameriško filmsko nagrado oskar. Liki v Vojni zvezd so po Neesonovem mnenju vendarle papirnate figure, ki jih ''ni mogoče intelektualno ali filozofsko nadgraditi''. Neeson režiserja Georgea Lucasa ceni kot pripovedovalca, pa tudi zaradi njegovega ''neobičajnega poznavanja kamere''. Ko se je Lucas po filmu Ameriški grafiti prvič po 18 letih spet lotil režije, se mu je Neeson z veseljem pridružil. Ne ve še, ali bo sodeloval tudi pri novih nadaljevanjih Vojne zvezd, bi pa v njih ''rad spet igral''.
Herzog podelil odlikovanje za zasluge Spielbergu
11. 09. 1998 08.27
Nemški predsednik Roman Herzog je ameriškemu režiserju Stevenu Spielbergu na berlinskem gradu Bellevue včeraj podelil državno odlikovanje za zasluge. Tako naj bi počastili Spielbergovo delo, ki je s filmom Schindlerjev seznam na različne načine pripomoglo k soočanju s holokavstom, je poudaril Herzog.
Steven Spielberg bo prejel visoko nemško odlikovanje
05. 09. 1998 15.30
Nemški predsednik Roman Herzog bo ameriškemu režiserju Stevenu Spielbergu 10. septembra v Berlinu podelil visoko nemško odlikovanje za zasluge. Iz urada nemškega predsednika so sporočili, da je Spielberg s svojim filmom Schindlerjev seznam iz leta 1993 pripomogel k soočenju s holokavstom. Največji uspehi ameriškega režiserja so še filmi Žrelo, Bližnja srečanja tretje vrste, E.T. in Jurski park.
Spielbergov projekt 50.000 pogovorov s preživelimi holokavsta skoraj končan
30. 07. 1998 07.44
Ameriški režiser Steven Spielberg bo kmalu končal projekt, ki ga je začel pred štirimi leti po uspešnici Schindlerjev seznam. Namerava namreč posneti 50.000 pogovorov s preživelimi holokavsta. Doslej so opravili že 46.600 pogovorov s preživelimi žrtvami nacističnega pregona Judov med drugo svetovno vojno oz. za 100.000 ur filmskega traku.
Režiser Costa Gavras bo z Liamom Neesonom snemal na Kubi
27. 07. 1998 14.58
Grško-francoski režiser Costa Gavras, med drugim je posnel film Glasbena skrinjica, bo na Kubi snemal film o zgodovini Haitija.
Državljan Kane najboljši ameriški film vseh časov
17. 06. 1998 16.00
Po mnenju Ameriškega filmskega inštituta je film Orsona Wellsa Državljan Kane iz leta 1941 najboljši ameriški film vseh časov. Sledijo mu Casablanca z nepozabnima Humphreyem Bogartom in Ingrid Bergman v glavnih vlogah, Boter v režiji Francisa Forda Coppole iz leta 1972 z Marlonom Brandom in Al Pacinom, film V vrtincu s Clarkom Gablom in Vivien Leigh in pa Lawrence Arabski s Petrom O'Toolom v naslovni vlogi.
Spielberg bo posnel film o Lindbergu
04. 04. 1998 11.31
Steven Spielberg, ki je med drugim režiral tudi filma Amistad in Schindlerjev seznam, je za svoj prihodnji režijski projekt izbral še neobjavljeno biografijo Charlesa A. Lindberga, prvega pilota, ki je sam preletel Atlantik.