Senat
Zapestnica namesto okovov
14. 12. 1997 11.34
Francoski obsojenci bodo zaporno kazen po novem lahko odsedeli doma, a ne vsi. Najnovejši izum >>elektronske ječe<< bodo lahko koristili le kršitelji zakona, ki jim bo sodišče izreklo zaporno kazen, nižjo od enega leta in pa tisti, ki morajo od sicer daljše zaporne kazni odsedeti le še dvanajst mesecev ali manj. Odločitev je po sprejetju v francoski narodni skupščini pred nekaj dnevi potrdil tudi francoski senat. Tisti zaporniki, ki se bodo (lahko) odločili za >>domači zapor<<, bodo morali nositi posebno zapestnico, preko katere jih bodo pristojni organi stalno nadzirali. Obsojenci se bodo od posebnega oddajnika, ki bo nameščen v njihovem stanovanju, smeli oddaljiti le za največ 45 metrov. Elektronika naj bi francoskim oblastem tako že čez nekaj mesecev pomagala razbremeniti prepolne zapore. >>Elektronski povodec<< za zapornike se je uveljavil tudi na Nizozemskem, Švedskem in v ZDA.
Francoski novinarji stavkajo
18. 11. 1997 00.00
Novinarji v Franciji danes stavkajo. Novinarski sindikati so pozvali k enodnevni stavki zaradi ukinitve davčnih olajšav novinarjem, zato zahtevajo tudi ustrezno povečanje plač. Francoska narodna skupščina je nedavno glasovala za ukinitev 30-odstotne davčne olajšave za novinarje. Odločitev mora potrditi še senat, zgornji dom parlamenta. Francoske radijske postaje danes namesto poročil oddajajo glasbo, vmes pa sporočajo zahteve novinarskega sindikata. Stavka se bo poznala tudi pri vsebini jutrišnjih izdaj časnikov.
Senat dal zeleno lač za fast track
05. 11. 1997 00.00
Ameriški senat je na prvem proceduralnem glasovanju včeraj izrazil podporo predlogu za obnovitev odločanja po hitrem postopku (fast track), ki predsedniku Billu Clintonu daje posebna pooblastila za pogajanja o prosti trgovini z državami Latinske Amerike. Predsednik Clinton je po glasovanju v senatu, na katerem so z 69 glasovi proti 31 podprli predlog, da se začne razprava o hitrem postopku, izrazil zadovoljstvo, da je senat z veliko večino glasoval za odpravo zastoja v ključnem postopku.
Študenstka vlada zahteva nov zakon o visokem šolstvu
15. 10. 1997 00.00
Predstavniki študentske vlade so se na zadnjem sestanku, ki sta ga sklicala rektorja Univerz v Ljubljani in Mariboru, Alojz Kralj in Ludvik Toplak, zavzeli, da se spremembe zakona o visokem šolstvu oblikujejo zunaj parlamentarnih klopi. Zahtevali so, da se oblikuje moderen zakon o visokem šolstvu, ki ne bo omogočal le vse večjega števila študentov, ampak tudi kakovostnejši študij in večjo svobodo študentov pri delovanju znotraj univerze. Študentska vlada pričakuje, da bodo spremembe zakona o visokem šolstvu med drugim uzakonile tudi možnost izvolitve prorektorja za študentske zadeve iz študentskih vrst in izvolitev predstavnikov študentov v senat.