Skladatelj
All Capone v Kud-u
27. 11. 2003 00.00
Sinoči je v ljubljanskem Kud-u France Prešeren uspešno izzvenel All Capone Štrajh Trio s priredbo skladb legendarnih Pankrtov.
Lord of the Dance v Ljubljani
22. 11. 2003 00.00
V ljubljanski Hali Tivoli je gostoval znameniti glasbeno-plesni spektakel "Lord of the Dance".
Umrl skladatelj Michael Kamen
20. 11. 2003 00.00
Umetnik, ki je prejel tri nagrade Grammy in bil dvakrat nominiran za oskarja za glasbo, je preminil doma v Londonu zaradi posledic srčnega napada.
Umrl Compay Segundo
14. 07. 2003 00.00
Po dolgotrajni bolezni ledvic je v 95. letu umrl legendarni kubanski glasbenik in skladatelj Compay Segundo.
Umrl jazzovski velikan Benny Carter
14. 07. 2003 00.00
Po kratki bolezni je v Los Angelesu umrl 95-letni alt saksofonist, skladatelj in vodja orkestra Benny Carter.
Opera o Al Kaidi
12. 06. 2003 00.00
V britanski prestolnici naj bi jeseni predstavili opero o zloglasni mednarodni teroristični mreži Al Kaida. Po navedbah gledališča Cockpit je opera britanskega komponista Keitha Bursteina z naslovom <em>Manifest Usoda</em> (Manifest Destiny) trenutno še v delu, predstavila pa bo zgodbo ene od celic teroristične mreže Osame bin Ladna.
2,1 milijona funtov za Beethovna
24. 05. 2003 00.00
V Londonu so za 2,1 milijona funtov prodali rokopis Beethovnove Devete simfonije in tako podčrtali pomembnost tega simfoničnega dela, ki so ga med drugim oboževali Adolf Hitler ter francoski revolucionarji.
Gradec je evropska kulturna prestolnica leta
11. 01. 2003 00.00
Prestolnica avstrijske Štajerske Gradec je na slovesnosti v operni hiši, ki so se je udeležili visoki politični in kulturni predstavniki, uradno prevzel vlogo evropske kulturne prestolnice leta 2003.
Jerry Springer opera
09. 12. 2002 00.00
V Britanskem nacionalnem gledališču bodo premierno uprizorili opero, ki temelji na talk showu Jerryja Springerja.
Kresnik Katarini Marinčič
23. 06. 2002 00.00
Katarina Marinčič je sinoči prejela nagrado kresnik za roman Prikrita harmonija. Dobitnico dvajsete Delove nagrade so razglasili sinoči na ljubljanskem Rožniku.
Praznovanje 1. maja
01. 05. 2002 00.00
Ob prazniku dela so po državi potekale tradicionalne proslave in srečanja, pa tudi prvomajski protesti. V Mariboru je sindikat SKEI opozoril na poslabšanje položaja delavcev, v Ljubljani pa so protestirali antiglobalisti.
Prireditve ob kulturnem prazniku
08. 02. 2002 00.00
Največji slovenski kulturni praznik so tudi letos zaznamovale številne prireditve po Sloveniji. Današnja osrednja proslava je potekala pred Prešernovo domačijo v Vrbi, kjer se je zbralo okoli 1500 ljudi.
Svetovna premiera muzikala Tabu
02. 02. 2002 00.00
V londonskem Venue Theatru je bila svetovna premiera muzikala Tabu, ki ga je podpisal Boy George, pop ikona osemdesetih let minulega stoletja. To je isti Boy George, ki je - kljub precej razvpitemu življenju - ob neki priložnosti dejal, da mu je "bolj kot seks všeč skodelica čaja".
Viteški naslov Georgeu Harrisonu
31. 12. 2001 00.00
Britanska kraljica Elizabeta II. bo nekdanjemu članu legendarne glasbene skupine The Beatles Georgea Harrisona, ki je umrl 29. novembra, posmrtno podelila viteški naslov.
Morricone pričakuje oskarja
22. 03. 2001 00.00
Le nekaj dni pred podelitvijo oskarjev, prestižnih kipcev, ki jih vsako leto podeljuje ameriška filmska akademija, je
Elton John ne bo več snemal
04. 12. 2001 00.00
Popularni britanski glasbenik Elton John je nedavno na svojem koncertu v Manchestru napovedal, da nikoli več ne bo snemal plošč, ker "prezira diskografsko industrijo".
Znani nominiranci Prešernovih nagrad
03. 12. 2001 00.00
Za Prešernovo nagrado so letos nominirani, skladatelj <strong>Vinko Globokar</strong> za življenjsko delo, pesnik <strong>Milan Jesih</strong> za pesniški opus, <strong>Vojteh Ravnikar</strong> za arhitekturni opus in igralec <strong>Zlatko Šugman</strong> za igralski opus. Imena nagrajencev bodo znana 7. februarja.
Prvi glas svetovnega prvenstva
27. 11. 2001 00.00
Ameriška pevka Anastacia bo izvajalka uradne pesmi svetovnega nogometnega prvenstva leta 2002. Pesmi bo naslov <em>Boom</em>, pevka pa jo bo prvič predstavila na žrebanju skupin 1. decembra v korejskem Pusanu.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Al Di Meola v Križankah
29. 06. 2001 00.00
V Križankah se je z nastopoma Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta, skladatelja, aranžerja in igralca na rog Butcha Morrisa ter legendarne zvezdniške skupine Sun Ra Arkestra začel 42. jazz festival v Ljubljani. Skupina Sun Ra Arkestra, katere filozof, guru, skladatelj in vodja Sun Ra je umrl pred osmimi leti, je znana predvsem po svojih neustavljivih nastopih, nabitih z energijo. Takšen je bil tudi njihov četrtkov zelo sproščen nastop, v katerem so prepletali različne glasbene sloge.
Bernik prejel Herderjevo nagrado
09. 05. 2001 00.00
Na Dunaju je rektor tamkajšnje univerze Georg Winckler danes sedmerici umetnikov in znanstvenikov iz srednje in vzhodne Evrope izročil Herderjeve nagrade za leto 2001. Dobil jo je tudi slovenski slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju v sodelovanju s skladom Alfreda Toepferja iz Hamburga.
Umrl je Isaac Cole
29. 04. 2001 00.00
V 73. letu starosti je po dolgoletnem boju z rakom umrl jazz pianist in skladatelj Isaac Cole, brat glasbenika Nata Kinga Cola, so poročali ameriški mediji. V svetu glasbe je poznan zlasti po tem, da je svojo nečakinjo Natalie Cole na albumu Unforgettable spremljal na klavirju, leta 1992 pa je za svoje glasbene dosežke prejel tudi nagrado grammy. Njegova skupina Ike Cole Trio je redno gostovala po Evropi, Avstraliji in na Japonskem. Leta 1990 sta z bratom Freddyjem Colom, prav tako jazz pianistom in pevcem, v spomin na Nata Kinga Cola pripravila svetovno turnejo. Nat King Cole je umrl za pljučnim tumorjem leta 1965, star 45 let.
Baletni večer v ljubljanski Operi
21. 04. 2001 00.00
V ljubljanskem operno-baletnem gledališču sta bila premierno uprizorjena slovenska enodejanska baleta, Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka in Slike norega malarja, ki ga je po libretu Vlasta Dedoviča uglasbil Janez Gregorc. Izvedbo v režiji in koreografiji Vlasta Dedoviča je vodil Igor Švara, nastopili pa so plesalci Viktor Isaičev, Damjan Mohorko, Nena Vrhovec Stevens, Marinka Ribič, Goran Bogdanovski in Sanja Neškovič Peršin, solisti in baletni zbor SNG Opera in balet Ljubljana ter Orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
Koncert Slovenske filharmonije
12. 04. 2001 00.00
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo danes in jutri, obakrat ob 19.30, mogoče prisluhniti sedmemu koncertu Slovenske filharmonije za modri abonma. Na sporedu bo Mahlerjeva Simfonija št. 3 v d-molu. Gre za simfonično delo, ki jo je skladatelj razširil z besedili iz zbirke Deč kov čudežni rog za alt, ženski in deški zbor. Poleg orkestra Slovenske filharmonije bodo tako nastopili še Slovenski komorni zbor, Mladinski zbor RTV Slovenija in priznana mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Dirigiral bo Marko Letonja.
Duprejev Križev pot v CD
09. 04. 2001 00.00
V okviru srebrnega abonmaja sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopila organist Norbert Düchtel in gledališki igralec Boris Cavazza. Izvedla sta Križev pot op. 29 francoskega skladatelja in organista Marcela Dupreja. Gre za orgelsko improvizacijo odlomkov iz Križevega pota Paula Claudela, ki jo je skladatelj posvetil svojemu ruskemu kolegu Nikolaju K. Medtnerju.
Oda Prešernu že v kinematografih
05. 04. 2001 00.00
V ljubljanskem kinu Vič se bo v naslednjih dneh vrtel prvi film z ravnokar končanega portoroškega filmskega festivala. Prvenec mladega Martina Srebotnjaka Oda Prešernu je že v Portorožu požel simpatije občinstva, ki ga je proglasilo za najboljši film festivala, navdušil pa je tudi na predpremieri. Srebotnjak je napisal tudi scenarij in v filmu igra pesnika, ob njem pa nastopajo še Barbara Cerar, Gregor Čušin, Brane Grubar, Barbara Žefran, Gašper Tič in drugi. Direktor fotografije je Ven Jemeršič, glasbo je napisal Alojz Srebotnjak.
Berniku Herderjeva nagrada
28. 03. 2001 00.00
Slovenski slikar in grafik Janez Bernik bo prejel Herderjevo nagrado 2001, ki jo vsako leto podeli sklad Alfreda Töpferja iz Hamburga. Prestižno nagrado bodo letos že 38. podelili znanstvenikom in umetnikom iz Srednje in Vzhodne Evrope, pospremljena pa je s 30.000 nemškimi markami. Poleg tega pa lahko vsak nagrajenec predlaga nadarjenega posameznika iz svoje države, ki dobi štipendijo za eno študijsko leto na eni izmed dunajskih fakultet. Priznanja bodo sedmim nagrajencem podelili 9. maja na dunajski univerzi.
Mahler in Ljubljana
21. 03. 2001 00.00
Drugi dan 16. slovenskih glasbenih dnevov sta se zgodila za slovensko glasbo dva pomembna dogodka: v Mestni hiši je bila predstavljena nemška izdaja knjige prof. Primoža Kureta Mahler in Ljubljana, nato pa je ljubljanska županja Vika Potočnik skupaj z avstrijskim veleposlanikom v Ljubljani Ferdinandom Mayhoferjem-Grünbühlom na Mestnem trgu 26 odkrila doprsni kip Gustava Mahlerja, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja.
Noč slovenskih skladateljev
21. 03. 2001 00.00
Festival Ljubljana v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev tudi letos organizira že tradicionalno Noč slovenskih skladateljev, na kateri sodobni ustvarjalci predstavijo svoje novitete. Letošnja Noč je tako že deveta zapored, s to razliko, da je programsko razdeljena na dva dela. Prvi del šestih skladb za soliste in godalni orkester se odvija nocoj v okviru Slovenskih glasbenih dni v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu, druga polovica s komornimi deli pa bo potekala 18. junija v okviru Mednarodnega violinskega festivala na Bledu.
Ana Pavlova se vrača v Rusijo
06. 03. 2001 00.00
Posmrtne ostanke legendarne predstavnice ruske baletne šole Ane Pavlove bodo 14. marca po več desetletjih vendarle pokopali v njeni domovini, in sicer na moskovskem pokopališču. Ana se je rodila leta 1881. Rusijo je zapustila leta 1914. Ustanovila je svojo baletno skupino in nastopala po vsem svetu. Blestela je v številnih vlogah, najbolj znana pa je njena interpretacija baleta Smrt laboda, ki ga je ustvaril francoski skladatelj in pianist Camille Saint-Saens. Ana je leta 1931 umrla v Londonu. Njena zadnja želja pa je bila, da bi jo pokopali v Rusiji.