Skulpture
V Celju drevi odprtje razstave okrasnih sveč
06. 09. 2000 00.00
V špitalski kapeli Svete Elizabete na Slomškovem trgu v Celju bodo drevi, ob 19. uri, odprli razstavo okrasnih sveč kiparjev Rafaela Samca in Slavojke Akrapović, ki obiskovalcem ponujata sožitje sveče s prostorom in njeno namembnostjo. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. septembra med 11. in 18. uro.
Ljubljanska dvojna razstava v Benetkah
30. 08. 2000 00.00
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo cel september gostila ljubljansko dvojno razstavo: Fritz Lang - skulpture in Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let.
Svetlobna postaja v Moderni galeriji
23. 08. 2000 00.00
V Moderni galeriji so včeraj odprli samostojno razstavo Boštjana Drinovca Svetlobna postaja. Drinovčeve varjene skulpture, Predelani ventilatorji, bruhalci ognja in žičnati baloni, so raznovrstne naprave, katerih neuporabnost je nujna lastnost, ki jo določa umetnost, medtem ko jo množična industrijska proizvodnja izkorišča v polni meri. Avtor žičnatim stvaritvam tokrat dodaja še organ-oko –
Odprli nov kulturni in kongresni center
20. 07. 2000 14.04
V Monte Carlu bodo danes odprli novi kulturni in kongresni center Grimaldi Forum, ki se razteza na 35.000 kvadranih metrov površine. V centru, katerega gradnja je stala 1,3 milijarde frankov, bo na voljo 12.000 kvadrnih metrov razstavnih površin. ''Zaradi naše bogate kulturne ponudbe je bila nova hiša kulture več kot potrebna,'' je zapisano v sporočilu monaške tiskovne službe. Ob odprtju so pripravili razstavo z imenom Zrak-zrak (Air-Air), na kateri bodo umetniki iz vsega sveta predstavili svoje instalacije, videoposnetke in skulpture na temo veter in zrak. Center, ki je zgrajen v skrinjasti obliki in z veliko stekla, je v bližini monaškega casinoja. Med drugim v Grimaldi Forumu načrtujejo operne in baletne predstave ter večje mednarodne kulturne razstave.
Razstava kiparke Susan Bleakley
22. 06. 2000 12.39
V celjskem likovnem salonu bodo v ponedeljek, 26. junija, odprli razstavo angleške kiparke iz Cornwalla Susan Bleakley, ki se bo predstavila s serijo najnovejših del pod skupnim naslovom Pogled skozi plamen. Razstava bo na ogled do 31. julija, nakar se bo preselila v Muzej sodobne umetnosti v Skopju, potem pa še v bolgarsko Mestno galerijo v Varni.
Razstava skulptur Fritza Langa
25. 05. 2000 16.39
V Slovenski kinoteki se bo Teden bavarskega filma, ki poteka med 24. majem in 2. junijem, drevi ob 20. uri nadaljeval s projekcijo dolgometražnega igranega filma Pikica in Tonček iz lanske nemške produkcije. Scenarij za film je po istoimenskem romanu napisala Caroline Link, ki ga obenem podpisuje kot režiserka. Teden bavarskega filma so poleg kinoteke pripravili in omogočili še bavarski filmski in televizijski sklad, znan pod kratico FFF, Filmski sklad RS, slovensko zunanje ministrstvo in bavarska državna pisarna.
Sedeči kralj piva v Laškem
12. 05. 2000 11.55
Pivovarna Laško namerava septembra občini Laško podariti skulpturo sedečega kralja piva s kopico v roki, ki so jo poimenovali Gambrinus. Prvi osnutek za masivni kip kralja piva, ki bo visok 2,2 metra in ga je ustvaril Ferenc Kiraly iz Lendave, je že izdelan v glini, nakar ga bo kipar prelil v mavec. Skulpturo bodo postavili na desnem delu mostu čez Savinjo, prostor pa bo uredil ljubljanski arhitekt Andrej Kemr. Slovesnost ob postavitvi nove skulpture bo septembra, ko bodo v Laškem postavili še tri kiparske izdelke, ustvarjene v laških kiparskih delavnicah.
Brassa na ogled v Pompidou
22. 04. 2000 15.57
V pariškem centru Georges Pompidou so pred dnevi odprli razstavo 530 del umetnika madžarskega rodu Gyule Halasza, bolj znanega po vzdevku Brassa. To bo prva retrospektiva njegovih del v Franciji. Do 26. junija si bo moč ogledati fotografije, skice, skulpture in dokumente iz zasebnega arhiva. Brassa, ki ga je pisatelj Henry Miller poimenoval kar ''oko Pariza'', je večino življenja deloval v francoski prestolnici, umrl pa je leta 1984 v Nici. Napisal je tudi dve literarni deli: Zgodbo o Marie in Pogovore s Picassom, najbolj znan pa je po svojih fotografijah Pariz ponoči (1931) in Skrivni Pariz (1976).
Umetniška pot skozi Rörmond
22. 03. 2000 15.07
Na celotnem območju nizozemskega mesta Rörmond bo od 28. maja dalje potekal projekt Umetniška pot, v okviru katerega bodo do 30. julija razstavljali dela 23 umetnikov. Pripravljali so ga že od leta 1998, lani pa je potekal izbor del umetnikov, večinoma gre za skulpture. ''Edinstveno pri tem pa je, da so vsi umetniki sami odgovorni za financiranje svojih projektov,'' je pojasnila Laurentine Engelberts-Bol iz ustanove Rörmond Project 2000, ki je bila pobudnica projekta. Različni materiali, ki jih bodo uporabili za skulpture, segajo od keramike ali bakra do papirja, lesa ali trave.
Razstava risb Jana in Marie-Anne Krugier-Poniatowski
27. 02. 2000 16.55
Po Berlinu in Benetkah je od danes v Madridu na ogled razstava zbirke risb Jana in Marie-Anne Krugier-Poniatowski, ki obsega kakih 200 del od zgodnje renesance pa do Giacomettija, je poročal časnik Le Monde. Par Krugier-Poniatowski, ki živi v Ženevi, velja za velika zbiralca in prodajalca umetnin 20. stoletja. Na razstavi v madridskem muzeju Thyssen-Boernemisza so za razliko od razstav v Berlinu in Benetkah, kjer je bil poudarek na francoskih risbah iz 19. stoletja, na ogled tudi skulpture, akvareli in nekaj slik. Namen razstave je združiti moderna in klasična dela. Tako so na razstavi drug ob drugega postavili kip glave, ki jo pripisujejo Hugu Van der Goesu, poleg kipa Picassa ali na primer risbe torzov Cezanna, Tintoreta in Rubensa.
Umrl Enrique Galarza Moreno
20. 01. 2000 18.15
V 104. letu je v Picassentu v vzhodni Španiji umrl Enrique Galarza Moreno, umetnik, ki se je pri svojem delu zgledoval predvsem po španskem baroku. Ustvaril je številne skulpture v cerkvah in samostanih Španije in južne Amerike. Najbolj znan je kip osvajalca Francisca Pizarra, ki je na ogled v perujski prestolnici Limi. Kljub operaciji na očeh je umetnik ustvarjal do svojega 90. leta.
Ruski velikani v moskovskem ledu
25. 12. 1999 09.38
V Moskvi bodo ob prehodu v novo stoletje pripravili izbor najlepše ledene skulpture.
Grčija zahteva vrnitev skulptur
11. 12. 1999 09.40
Grčija je spor z Veliko Britanijo o znanih skulpturah iz atenskega Partenona, ki se od leta 1812 nahajajo v Angliji, prenesla pred ZN. Grški veleposlanik pri ZN Elias Gounaris je Generalni skupščini ZN predložil osnutek resolucije, v kateri zahteva vrnitev kulturnih spomenikov v državo izvora. V osnutku niso izrecno navedene skulpture iz templja, zato obstaja verjetnost, da bodo članice ZN resolucijo sprejele z večino. Omenjene skulpture je leta 1801 z turškim dovoljenjem kupil in v Anglijo odnesel britanski odposlanec pri Otomanskem imperiju lord Elgin, leta 1816 pa jih je prodal Veliki Britaniji. Od takrat so last Britanskega muzeja v Londonu. Grški arheologi so bili še posebno razočarani, ko je v minulem tednu na neki konferenci britanski zgodovinar William St. Clair povedal, da so bile skulpture leta 1938 nestrokovno očiščene. Od prvotnih 92 skulptur je danes ohranjenih še 58. 41 jih je v slabem stanju in so na prvotnem mestu na Partenonu, 15 jih je v Britanskem muzeju, ena v atenskem muzeju pri Akropoli in ena v pariškem Louvru.
Razstava Michelangelovih zgodnjih del
07. 10. 1999 15.25
Razstava z naslovom Mladost Michelangela, ki so jo danes odprli v Firencah, nudi prvo priložnost za ogled celotnega zgodnjega dela umetnika v vsej njegovi raznolikosti. Na razstavi so združene risbe, slike, dokumenti in skulpture, ki jih je Michelangelo v mladosti ustvaril v Firencah in Rimu. Razstava bo na ogled v Casi Buonarotti in Orožarski sobi v Palazzo Vecchio do 9. januarja prihodnje leto. Dela, ki so na ogled, so med drugim posodili pariški Louvre, Metropolitan Museum iz New Yorka in londonska National Gallery.
Rimske skulpture v Italijo
23. 07. 1999 14.37
Fondacija nacionalnih muzejev iz Berlina je sporočila, da bo Italiji vrnila tri rimske skulpture iz marmorja iz 2. st. pr. n. št., ki so jih nacisti ukradli v letih 1940 in 1941. Predsednik fondacije Klaus-Dieter Lehman je danes skulpture predal predsedniku italijanske komisije za obnovo umetniških del Mariu Bondioli-Osiu. Skulpture iz marmorja naj bi bile namenjene v muzej Adolfa Hitlerja, ki si je muzej hotel urediti ali v svojem rojstnem mestu Linz v Avstriji ali v vili Hermanna Goeringa Carnihall. Do danes pa so skulpture hranili v berlinskih muzejih.
Gabriele Mucchi - sto let in šest razstav
19. 07. 1999 17.52
100. rojstni dan italijanskega slikarja in soutemeljitelja neorealizma Gabriela Mucchija bodo v Berlinu počastili kar s šestimi razstavami. Pod naslovom ''Mucchi 100 Jahre Realismo + Razionalismo'' bodo med drugim v palači Ephraim od 23. julija do 10. oktobra in v Brechtovi hiši od 25. julija do 19. septembra na ogled slike in risbe tega italijanskega umetnika. Ob tej priložnosti bodo razstavili tudi skulpture nemške kiparke Jenny Mucchi-Wiegmann (1895-1969), prve Mucchijeve žene.
''Reciklirana'' pregledna razstava kiparja Luja Vodopivca
15. 04. 1999 15.39
Ob petindvajsetletnem plodnem ustvarjanju slovenskega kiparja Luja Vodopivca je ljubljanska Moderna galerija pripravila pregledno razstavo. Razstava, poimenovana Parcours, ni klasična retrospektiva, temveč je 48-letni umetnik s svojimi že znanimi in tudi razstavljenimi deli ustvaril popolnoma nov ambient, ki vsebuje avtobiografske elemente in njegov komentar že ustvarjenih del. Na razstavi, ki jo bodo odprli drevi ob 20. uri, bo tudi povsem novo delo - Hiša za Kleča, ki vključuje živega ''akterja'', znanega pesnika in pisatelja Milana Kleča. Ta bo v hišici, postavljeni v eni od galerijski dvoran, delal ob točno določenih urah.
Podelili Goethejeve medalje 1999
23. 03. 1999 14.02
Goethejev institut iz Weimarja je tudi letos podelil Goethejeve medalje za prispevek k mednarodni kulturni izmenjavi in k negovanju nemškega jezika na tujem. Dobili so jo izraelski umetnik Dani Karavan, ki je v več nemških mestih postavil skulpture s temo holokavsta in strpnosti, župan Palerma Leoluca Orlando, ki je posredoval za ohranitev lokalnega oddelka Goethejevega instituta, romunski zunanji minister Gabriel Plesu, češki pesnik Jiri Grusa, podpisnik listine 77, in francoski pisec Michel Bataillon.
Kiparstvo Boštjana Novaka v galeriji Krka
26. 11. 1998 16.04
V ljubljanski galeriji Krka bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo kipov akademskega kiparja Boštjana Novaka. Razstava bo na ogled do 13. januarja 1999.
Galerija ZDSLU: v ciklusu Štirje letni časi najprej Skabernetova
21. 10. 1998 10.39
Društvo likovnih umetnikov Ljubljane je za leto 1998/99 pripravilo ciklus razstav s simboličnim naslovom Štirje letni časi. K sodelovanju je povabilo avtorje, ki s svojim delom posegajo na področje krajinske skulpture, instalacij in performansov v eksterieru. Drevi ob 18. uri se bodo v društveni galeriji na Komenskega 8 tako ''poklonili'' Jeseni z razstavo Evergreen akademske kiparke Sabe Skaberne in glasbo skupine Štefbet Rifi.
V Novi pinakoteki ponovno umetnost 19. stoletja
12. 07. 1998 12.31
Po vrnitvi slik starih mojstrov v povsem obnovljeno Staro Pinakoteko je po skoraj štirih letih v Novi Pinakoteki v Muenchnu ponovno na ogled evropska umetnost 19. stoletja. Slike in skulpture se v skladu s konceptom postavitve nahajajo na svojem običajnem kraju, pinakoteka pa je pridobila tudi nekaj novih del, med drugim Vrtno uto slikarja Casparja Davida Friedricha in Mir na begu Philippa Otta Rungeja. Stara pinakoteka bo za obiskovalce ponovno odprla vrata 24. julija.
Zgodba o Rodinovem Balzacu
17. 06. 1998 14.00
V muzeju Rodin v Parizu bo v letošnjem poletju v središču pozornosti eno od osrednjih del znamenitega francoskega kiparja Augusta Rodina, vključno z neštetimi skicami iz časa njegovega nastajanja; namreč skulptura Balzac, izdelana leta 1891 po naročilu Emila Zolaja kot tedanjega predsednika društva književnikov.
Večdesettonski Narcis ranil tri ljudi
03. 05. 1998 10.20
V Barceloni se je prevrnila 54 ton težka betonska skulptura in ranila tri ljudi, ki so jo prav takrat fotografirali. Dan po nesreči je bil eden od ljubiteljev umetnosti zaradi poškodb glave še vedno v bolnišnici. Kip Oda vodi baskovskega umetnika Eduarda Chillide je bila pričvrščena nad jezercem v parku Crueta del Coll v Barceloni. Abstraktna betonska skulptura predstavlja mit Narcisa, ki se je zaljubil v svoj odsev. Trije ranjeni študentje umetnosti so stali na dnu jezerca, ki so ga zaradi vzdrževanja izpraznili, tako da so jih odkruški padajoče gigantske skulpture oplazili, je poročal časnik La Vanguardia. Mestni svet je naročil preiskavo, zakaj je po enajstih "mirnih" letih skulptura padla.
Dražba JF Kennedijevievi stvari
21. 03. 1998 13.09
V New Yorku se je končala dvodnevna dražba rabljenih stvari umorjenega predsednika JFKja. Velik izkupiček so prinesla predvsem očala JF. Kennedija, ki so jih prodali za 46000 dolarjev ter gugalnik, za več kot 300000 dolarjev. Dražba Kennedijevih reči se je končal s prodajo večine ničvrednih reči. Kennedijevo ladjo Flash II, uro znamke Cartier, ki jo je nosil med umorom leta 63, mizo, revijo,..., in še nekatere druge skulpture so bile med stvarmi, ki pa niso dosegle minimalnih ponudb med spominsko razprodajo.