Slik
Mount Everest vse nižji
27. 11. 2000 00.00
Najvišja gora na svetu, 8850 metrov visok Mount Everest, je zaradi segrevanja ozračja Zemlje vse nižji. Kot so ugotovili kitajski strokovnjaki za geodezijo in kartografijo, se je snežna podlaga zmanjšala predvsem v zadnjih 30 letih, vendar strokovnjaki niso navedli, za koliko se je podlaga dejansko zmanjšala. Strokovnjaki so na podlagi satelitskih slik odkrili, da se Mount Everest vsako leto premakne za šest do sedem centimetrov proti severovzhodu. Na to gibanje vplivajo tektonske spremembe, zaradi katerega se pod Nepalom in Kitajsko premika indijski podkontinent. S takšnim tektonskim gibanjem je sicer nastala tudi Himalaja.
Računalniški tabor Abort2000
09. 11. 2000 00.00
Med 10. in 12. novembrom bo na Gospodarskem razstavišču (galerija hale A - prvo nadstropje) potekal Računalniški tabor Abort2000, največja neprofitna računalniška prireditev v Sloveniji. Prireditev letos poteka že četrtič, njen cilj pa je združiti vse zvrsti računalniškega udejstvovanja katerih glavni namen ni komercialni uspeh, pač pa raziskovanje meja digitalnega sveta, odkrivanje novih možnosti komuniciranja in konec koncev zabava na prav poseben način. Abort združuje pisan nabor računalniških dejavnosti, ki bolj ali manj neopazno potekajo v Sloveniji: vse od fenomena operacijskega sistema Linux, računalniških umetnosti, navijanja procesorjev na neverjetne frekvence in hkrati navduševanja nad računalniškimi "old-timerji" do iskanja lukenj v varnostnih sistemih in še mnogo več. Najbolj zanimiv program bo v soboto pozno popoldan in zvečer, ko si boste lahko ogledali tekmovanja izdelkov različnih kategorij, od glasbe, slik in 3d animacij do posebnih demo in Flash kategorij.
Razstava Don't touch Nikoline Ivezić
20. 10. 2000 00.00
V okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe štirih mladih ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije se bo drevi v koprski Galeriji Loža kot zadnja predstavila zagrebška umetnica Nikolina Ivezić z razstavo Don't touch. Velelni naklon v angleščini z nedvoumno jasnostjo prepoveduje, ukazuje, obenem pa vzbuja nestrpnost in prikrito željo po kršenju veljavnega pravila.
Paul McCartney na internetu
15. 10. 2000 00.00
Paul McCartney je nedavno javnosti predstavil svoje slikarske umetnije naslikane v zadnjih osemnajstih letih, ki so zdaj razstavljene v bristolski galeriji, izšle pa so v njegovi prvi knjigi slik z naslovom Paintings. Nekdanji "Beatle" jih bo predstavil tudi na internetu, kjer bo lažje komuniciral z oboževalci in kritiki. Tako si bodo oboževalci 19. oktobra na internetu ( http://mccartney.yahoo.com) lahko ogledali njegov video »
Umetnost, svetovna zgodovina tudi v slovenščini
11. 10. 2000 00.00
V sodelovanju s svetovno založbo Mondadori je pri založbi Mladinska knjiga izšla Umetnost, svetovna zgodovina, enciklopedični vodnik, ki obravnava umetnost vseh obdobij, od antičnih časov pa do tretjega tisočletja, iz vseh koncev sveta. Besedila in izbor slik so delo priznanih italijanskih strokovnjakov, na več kot 700 straneh je delo kronološko razdeljeno v šest poglavij, vsebuje več kot 2200 barvnih ilustracij, fotografij in slik, vsako poglavje pa ima tudi posebne okvirčke z razlago posameznih pojmov ali z osebnimi podatki avtorjev. Posebnost knjige je v tem, da se posamezna umetnost prepleta z dogodki, tudi političnimi, v katerih je nastajala, zato bi jo lahko poimenovali tudi Zgodovina kulture, je dejala urednica Irena Trenc Frelih. Knjiga je namenjena najširšemu bralstvu, želi mu približati umetnost, tako da bo vsak začel tudi globlje razmišljati o njej, je še dodala Trenc Frelihova.
Andy Warhol in prvi avtomobil v muzeju St. Peterburga
05. 10. 2000 00.00
V več kot 200-letni zgodovini muzeja v St. Peterburgu je v njem prvič na ogled avtomobil. Gre za BMW M1, ki ga je poslikal slavni umetnik pop arta Andy Warhol (1928-1987). Na doslej največji razstavi o življenju in delu Andyja Warhola v Rusiji bo do 28. novembra na ogled več kot 80 njegovih del, predvsem slik iz iz obdobja med 1950 in sredino 80. letih. Direktor muzeja v St. Peterburgu Mihail Pjotrovski je ob odprtju razstave spomnil na slovanske korenine umetnika, čigar starši so v ZDA prišli iz Slovaške. "Andy Warhol bi bil navdušen, da eden največjih muzejev na svetu razstavlja njegovo umetnost," dejal direktor Andy Warhol Museum iz Pittsburgha Thomas Sokolowski. "Če kdo predstavlja ZDA in povojno generacijo, potem je to Andy Warhol. Noben drug umetnik ne izda več o svojem času kot on."
Umetnica Mojca Osolnik na Art Forumu
25. 09. 2000 00.00
Ljubljanska galerija Equrna bo na mednarodnem likovnem sejmu sodobne umetnosti Art Forum Berlin 2000 letos predstavila najnovejša dela slovenske umetnice Mojce Osolnik. Prireditev se bo začela jutri. Osolnikova je nalašč za to priložnost ustvarila 24 slik na pleksi steklu, veličine 60X60, in jih naslovila Domišljija je vse, kar si želim od tebe (Imagination is all I want from you).
Retrospektiva Klimt in ženske
24. 09. 2000 00.00
Osrednji muzej avstrijske umetnosti bo otvoril retrospektivo z naslovom Klimt in ženske, ki jo sestavlja sto del Gustava Klimta, posvečenih ženskam. Ob robu razstave bodo organizirane tudi številne tematske konference.
Politika kršila predvolilni molk v ZRJ
22. 09. 2000 00.00
Prvi dan, ko je v ZR Jugoslaviji začel veljati predvolilni molk, je provladna Politika objavila komentar države agencije Tanjug o srbski opoziciji. Volilni molk je začel veljati ob polnoči in bo trajal do nedelje do 20. ure, ko naj bi zaprli vsa volišča. Tanjug v komentarju z naslovom Vse je jasno trdi, da opozicijske stranke "sploh niso imele predvolilne kampanje, ampak so priredile kampanjo proti volitvam, ker se zavedajo, da ne morejo zmagati, saj jih podpirajo samo štirje odstotki glasovalcev. Očitno gre za scenarij manipulacije z domačo in svetovno javnostjo, katere namen je vsiliti oceno o dozdevni volilno volji ljudstva še prej, preden so volitve končane. Tako so srbske opozicijske stranke naučili njihovi mentorji iz zveze NATO, ki so tudi financirali to protivolilno kampanjo. Dokaz tega scenarija prevare strank zveze NATO je tudi papagajsko ponavljanje trditve, da so volitve praktično že končane in da je zmagovalec njihov kandidat, kot da ni pomembno, kako bo ljudstvo glasovalo, ampak je najbolj važno, kaj pove Washington", piše Tanjug, objavlja pa danes Politika.
Telefaks Canon FAX-L260i za ISDN
08. 09. 2000 00.00
Avtotehna Biro je najavila prodajo telefaksa Canon FAX-L260i, ki uporabnikom omogoča popoln izkoristek digitalnih ISDN povezav. Aparat je do 70 odstotkov hitrejši od običajnih telefaksov, obenem pa digitalna povezava zagotavlja popolno zanesljivost pri prenosu podatkov, česar manj zanesljive analogne linije ne zmorejo. ISDN linija odpravi z začetnim in končnim protokolom pri prenosu podatkov, kar celotni čas pošiljanja skrajša na 3 sekunde in tako olajša delo vsem, ki pri svojem delu pošiljajo veliko faksov. Laserski izpis v ločljivosti 600x600 dpi pa zagotavlja ostre izpise tako besedil kot slik in grafov. FAX-L620i je zelo prilagodljiv tudi pri komunikaciji z drugimi aparati, saj se hitrost oddajanja podatkov samodejno prilagodi sprejemni napravi na drugi strani, kakovost izpisa pa ostane nespremenjena. Poleg naštetih novosti novi model telefaksa ponuja tudi hiter izpis do 6 strani na minuto in je opremljen z vsemi modernimi funkcijami hitrega in kodiranega izbiranja, zakasnjenim izbiranjem in možnostmi za kopiranje.
Veliko zanimanje za razstavo Picassovih del
05. 09. 2000 00.00
Še preden so v Umetniškem forumu Bank Austria na Dunaju odprli razstavo del znanega španskega slikarja Pabla Picassa, so ljudje pokazali veliko zanimanje za umetnine iz zbirke umetnikovega nečaka Bernarda Picassa. Za razstavo, ki bo na ogled od 6. septembra do 7. januarja 2001, so doslej v predprodaji prodali že 10.000 vstopnic. Cena vstopnic brez popusta je 1800 tolarjev. Razstavljena dela, ki so tematsko posvečena podobi človeka, si bo javnost lahko ogledala prvič. Prireditelji pričakujejo, da bo razstavo skupno obiskalo približno 200.000 ljudi. Pablo Picasso je po smrti zapustil približno 35.000 slik, risb in skulptur, od tega je petino umetniških del podedoval njegov nečak Bernard, ki je 70 slik in 34 skulptur posodil za razstavo na Dunaju. Umetnine bodo razstavljene na 1.300 kvadratnih metrih površine, iz Pariza pa so jih na Dunaj prepeljali v treh posebej zaščitenih tovornjakih. Najstarejši razstavljeni deli izvirata iz leta 1899, najnovejše pa je delo iz leta 1972. Največja slika je velika 195x130 centimetrov, medtem ko najmanjše razstavljeno delo meri 9x14 centimetrov. V okviru razstave bodo 13. septembra, 11. oktobra, 15. novembra in 13. decembra organizirali tudi vodenje po razstavi v jeziku kretenj. Poleg tega si bodo obiskovalci, ki bodo vstopnico kupili eno uro pred zaprtjem razstave, dela lahko ogledali v dvoje, pri tem pa bodo plačali ceno ene vstopnice. Vsako nedeljo ob 11. uri bodo organizirali posebno vodenje po razstavi za otroke.
Razstava Zmaga Jeraja
02. 09. 2000 00.00
V
Razstava Matisse, modrina poletja
31. 08. 2000 00.00
V muzeju Henrija Matissa v francoski Nici je trenutno na ogled razstava z naslovom Matisse, modrina poletja. Modra, zelena in opekasto rdeča so bile najljubše barve francoskega slikarja, proti koncu njegovega umetniškega ustvarjanja pa se je Matisse vedno bolj osredotočil na modro, ki so jo poimenovali Matissova modra. Na razstavi, ki bo trajala do 25. septembra, si je možno ogledati 40 slik, med njimi Jazz, Val in Žena z amforo. Več o razstavi pa si lahko ogledate na internetu.
Dunaj vabi na jesenske razstave
28. 08. 2000 00.00
Dunajske galerije in muzeji to jesen pripravljajo razstave velikih imen. Vrhunec bo razstava Klimt in ženske, saj gre po 40 letih za prvo retrospektivo del Gustava Klimta v Avstriji. Razstava v galeriji v Belvederu bo odprta od 20. septembra do 7. januarja. Poleg več kot sto Klimtovih del, bodo predstavili tudi ženske portrete Moneta in Muncha. Pričakujejo, da se bo obisk približal rekordnemu letu 1996, ko si je razstavo francoskih impresionistov ogledalo več kot 300.000 obiskovalcev. V umetniški galeriji Bank Austria pa bo od 7. septembra do 7. januarja razstava Pablo Picasso: Figura in portret. Na ogled bo več kot 100 doslej neznanih Picassovih slik in risb iz zbirke umetnikovega vnuka Bernarda Picassa. V muzeju umetnostne zgodovine je do 17. septembra odprta razstava Cesar Karl V. - moč in nemoč Evrope. Doslej si jo je ogledalo že 170.000 ljudi.
Razstava Lojzeta Čemažarja
08. 08. 2000 00.00
Akademski slikar Lojze Čemažar, rojen leta 1950, se bo v četrtek, 10. avgusta, na novi samostojni razstavi v paviljonih graščine Dol predstavil s slikami povečini z duhovno vsebino in barvnimi načrti za slikana okna v cerkvah in Mirnskem gradu. Pretežni del slik so olja na platnu, načrti za poslikavo oken pa risbe s tušem in akvareli. Čemažar, ki je diplomiral in konec 70. let končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je doslej pripravil več kot dvajset samostojnih razstav in sodeloval na prek šestdesetih skupinskih.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 17.15
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Razstava petih stoletij zahodnega slikarstva
06. 08. 2000 15.45
V pariškem Musee de Luxembourg so včeraj odprli razstavo, na kateri si je moč ogledati približno sto umetniških mojstrovin iz zbirke dr. Raua, ki pokriva približno pet stoletij zahodnega slikarstva in velja za najlepšo zasebno zbirko poleg zbirke barona Thyssena.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 00.00
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Razstava petih stoletij zahodnega slikarstva
05. 08. 2000 00.00
V pariškem Musee de Luxembourg so včeraj odprli razstavo, na kateri si je moč ogledati približno sto umetniških mojstrovin iz zbirke dr. Raua, ki pokriva približno pet stoletij zahodnega slikarstva in velja za najlepšo zasebno zbirko poleg zbirke barona Thyssena.
Primorske vedute v galeriji Krka
19. 07. 2000 14.08
V galeriji Krka v Zdravilišču Strunjan bodo nocoj ob 21.30 odprli razstavo slik Severine Trošt Šprogar. Razstavljene bodo akrilne slike na platnu, nastale v zadnjih nekaj letih na skupno temo primorske vedute. V izbrani slikarski govorici, ki spominja na ilustracije otroških publikacij, avtorica evokativno in kreativno osmišlja intimna doživetja, spoznanja in lastno duhovno pot, kjer ni mesta za pesimizem, destrukcijo in morbidnost.
Intel predstavil nove proizvode
28. 06. 2000 12.29
Na sejmu <A HREF=http://192.215.73.55/ TARGET=_BLANK>PC Expo 2000</A> je Intel predstavil paket Easy PC Camera, ki omogoča video telefonske klice preko standardnega stacionarnega telefonskega omrežja in tudi preko interneta. Kamera, ki s pomočjo USB vmesnika omogoča enostavno namestitev, v paketu prinaša tudi številne različice softvera, ki ponujajo že izdelane kartice, albume za urejanje slik ter tudi snemalnik zvoka.
Razstava slik Jadrana Lenarčiča
25. 06. 2000 12.05
V piranski galeriji Meduza 2 bo v okviru 7. mednarodnega simpozija o robotski kinematiki drevi ob 21.30 otvoritev razstave slik Jadrana Lenarčiča. Razstavljene bodo slike v mešani tehniki na platnu ali papirju, ki se motivno navezujejo na materialno in duhovno obličje Mediterana.
Risbe Gorana Horvata v Beogradu
23. 06. 2000 21.02
V beograjski Galeriji 73 so sinoči odprli razstavo likovnega ustvarjalca iz Slovenije Gorana Horvata. S toplimi besedami ga je pozdravil znani beograjski likovni kritik, profesor zgodovine umetnosti, filmski režiser in publicist Djordje Kadijevič, ki je tudi napisal predgovor za razstavni katalog. Horvat je galeriji v znak zahvale podaril eno svojih slik, kar so navzoči tako kot Kadijevičev nagovor toplo pozdravili. Goran Horvat je s svojimi risbami gostoval v Beogradu že leta 1998 v Mestni knjižnici, za STA pa je med drugim povedal, da se veseli vsakega novega srečanja z beograjskimi ljubitelji slikarstva.
Razstava Božič-Langusovih zbirke
22. 06. 2000 13.32
Minister za kulturo Rudi Šeligo bo drevi ob 20. uri v Narodni galeriji slovesno odprl razstavo, na kateri si bo moč do konca avgusta ogledati 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama, ki tvorijo t.i. Božič-Langusovo zbirko. To je najpomembnejša donacija Narodni galeriji v zadnjem desetletju. Darovalca del sta - danes že pokojna - Zora Božič in Milan Langus iz Argentine, ki sta slike Mateja Sternena, Gojmira Antona Kosa, Riharda Jakopiča, Franceta Pavlovca, Franceta Miheliča, Matije Jame, Franceta Kralja, Rajka Slapernika, Maksima Sedeja, Franceta Godca, Aleksandre Ivanc Oliveri in neznanega slikarja zapustila Republiki Sloveniji.
Pridobitev Narodne galerije
19. 06. 2000 14.13
<A HREF=http://www.ng-slo.si/ target=_blank> Narodna galerija </A>v Ljubljani je pridobila 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama. Gre za t.i. BožičLangusovo zbirko, najpomembnejšo donacijo Narodni galeriji v zadnjih desetih letih. Darovalca del, med katerimi so platna impresionistov Jakopiča, Jame in Sternena, sta Zora Božič in Milan Langus. Zbirka bo na ogled od 22. junija do 31. avgusta. Razstavo bo ta četrtek ob 20. uri odprl minister za kulturo Rudi Šeligo.
Razstava slik Poldeta Oblaka
09. 06. 2000 11.22
V Islandski narodni galeriji v Reyjkaviku so v četrtek, 8. junija, odprli razstavo petnajstih izbranih slik slovenskega akademskega slikarja Poldeta Oblaka, ki so obenem uradno darilo Slovenije islandski vladi. Slovesnosti ob odprtju razstave se je udeležil veleposlanik Republike Slovenije v Koebenhavnu Andrej Logar, obenem nerezidenčni veleposlanik na Islandiji.
Razstava Mete Vranič
08. 06. 2000 19.41
V Tobačnem muzeju bo od danes do 23. junija odprta razstava dramske igralke in slikarke Mete Vranič. Vraničeva se predstavlja z ducatom slik v oljni tehniki na platnu. Ciklus slik je na temo Gledališče in kajenje. Zapis o njenem likovnem ustvarjanju je za spremno zloženko prispeval Jože Hudeček. Kritik presoja, da se avtoričino slikarstvo naslanja na barvo in zapis čustvenega doživetja.
Washington v znamenju Moneta
06. 06. 2000 13.26
V washingtonski narodni galeriji umetnosti je od minulega konca tedna na ogled razstava Impresionisti iz Argenteuila, ki je posvečena obdobju, ko je Claude Monet skupaj s prijatelji Sisleyjem, Renoirjem in Manetom živel in ustvarjal v tem mestecu v bližini Pariza. Razstavljenih je 53 slik, od tega jih je polovica Monetovih. Njegova dela so redko razstavljena, saj je kar 40 odstotkov Monetovih umetnin v lasti zasebnikov v Evropi in na Japonskem.
Likovna prijateljevanja
04. 06. 2000 19.51
Z odprtjem razstave likovnih del, dražbo nastalih slik in posebne polnitve vrhunskih vin, katere izkupiček gre v štipendijski sklad za nadarjene študente, so se sinoči v Slovenskih Konjicah končala šesta Likovna prijateljevanja.
Likovna prijateljevanja v Konjicah
31. 05. 2000 11.03
V Slovenskih Konjicah so se danes začela šesta Likovna prijateljevanja, ki povezujejo umetnost, kulturo in turizem. Prijateljevanja gostijo slikarje, podjetnike, kulturnike in turistične delavce. Med slikarji bodo letos ustvarjali Leon Koporc, Tone Seifert, Mira Uršič, Jelica Žuža, Karen Soklič, Marjan Skumavc, Rado Jerič, Bojan Klančar, Janez Kovačič, Darinka Pavletič Lorenčak in Alojz Tomše.