Slik
Veliko zanimanje za razstavo Picassovih del
05. 09. 2000 00.00
Še preden so v Umetniškem forumu Bank Austria na Dunaju odprli razstavo del znanega španskega slikarja Pabla Picassa, so ljudje pokazali veliko zanimanje za umetnine iz zbirke umetnikovega nečaka Bernarda Picassa. Za razstavo, ki bo na ogled od 6. septembra do 7. januarja 2001, so doslej v predprodaji prodali že 10.000 vstopnic. Cena vstopnic brez popusta je 1800 tolarjev. Razstavljena dela, ki so tematsko posvečena podobi človeka, si bo javnost lahko ogledala prvič. Prireditelji pričakujejo, da bo razstavo skupno obiskalo približno 200.000 ljudi. Pablo Picasso je po smrti zapustil približno 35.000 slik, risb in skulptur, od tega je petino umetniških del podedoval njegov nečak Bernard, ki je 70 slik in 34 skulptur posodil za razstavo na Dunaju. Umetnine bodo razstavljene na 1.300 kvadratnih metrih površine, iz Pariza pa so jih na Dunaj prepeljali v treh posebej zaščitenih tovornjakih. Najstarejši razstavljeni deli izvirata iz leta 1899, najnovejše pa je delo iz leta 1972. Največja slika je velika 195x130 centimetrov, medtem ko najmanjše razstavljeno delo meri 9x14 centimetrov. V okviru razstave bodo 13. septembra, 11. oktobra, 15. novembra in 13. decembra organizirali tudi vodenje po razstavi v jeziku kretenj. Poleg tega si bodo obiskovalci, ki bodo vstopnico kupili eno uro pred zaprtjem razstave, dela lahko ogledali v dvoje, pri tem pa bodo plačali ceno ene vstopnice. Vsako nedeljo ob 11. uri bodo organizirali posebno vodenje po razstavi za otroke.
Razstava Zmaga Jeraja
02. 09. 2000 00.00
V
Razstava Matisse, modrina poletja
31. 08. 2000 00.00
V muzeju Henrija Matissa v francoski Nici je trenutno na ogled razstava z naslovom Matisse, modrina poletja. Modra, zelena in opekasto rdeča so bile najljubše barve francoskega slikarja, proti koncu njegovega umetniškega ustvarjanja pa se je Matisse vedno bolj osredotočil na modro, ki so jo poimenovali Matissova modra. Na razstavi, ki bo trajala do 25. septembra, si je možno ogledati 40 slik, med njimi Jazz, Val in Žena z amforo. Več o razstavi pa si lahko ogledate na internetu.
Dunaj vabi na jesenske razstave
28. 08. 2000 00.00
Dunajske galerije in muzeji to jesen pripravljajo razstave velikih imen. Vrhunec bo razstava Klimt in ženske, saj gre po 40 letih za prvo retrospektivo del Gustava Klimta v Avstriji. Razstava v galeriji v Belvederu bo odprta od 20. septembra do 7. januarja. Poleg več kot sto Klimtovih del, bodo predstavili tudi ženske portrete Moneta in Muncha. Pričakujejo, da se bo obisk približal rekordnemu letu 1996, ko si je razstavo francoskih impresionistov ogledalo več kot 300.000 obiskovalcev. V umetniški galeriji Bank Austria pa bo od 7. septembra do 7. januarja razstava Pablo Picasso: Figura in portret. Na ogled bo več kot 100 doslej neznanih Picassovih slik in risb iz zbirke umetnikovega vnuka Bernarda Picassa. V muzeju umetnostne zgodovine je do 17. septembra odprta razstava Cesar Karl V. - moč in nemoč Evrope. Doslej si jo je ogledalo že 170.000 ljudi.
Razstava Lojzeta Čemažarja
08. 08. 2000 00.00
Akademski slikar Lojze Čemažar, rojen leta 1950, se bo v četrtek, 10. avgusta, na novi samostojni razstavi v paviljonih graščine Dol predstavil s slikami povečini z duhovno vsebino in barvnimi načrti za slikana okna v cerkvah in Mirnskem gradu. Pretežni del slik so olja na platnu, načrti za poslikavo oken pa risbe s tušem in akvareli. Čemažar, ki je diplomiral in konec 70. let končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je doslej pripravil več kot dvajset samostojnih razstav in sodeloval na prek šestdesetih skupinskih.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 17.15
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Razstava petih stoletij zahodnega slikarstva
06. 08. 2000 15.45
V pariškem Musee de Luxembourg so včeraj odprli razstavo, na kateri si je moč ogledati približno sto umetniških mojstrovin iz zbirke dr. Raua, ki pokriva približno pet stoletij zahodnega slikarstva in velja za najlepšo zasebno zbirko poleg zbirke barona Thyssena.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 00.00
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Razstava petih stoletij zahodnega slikarstva
05. 08. 2000 00.00
V pariškem Musee de Luxembourg so včeraj odprli razstavo, na kateri si je moč ogledati približno sto umetniških mojstrovin iz zbirke dr. Raua, ki pokriva približno pet stoletij zahodnega slikarstva in velja za najlepšo zasebno zbirko poleg zbirke barona Thyssena.
Primorske vedute v galeriji Krka
19. 07. 2000 14.08
V galeriji Krka v Zdravilišču Strunjan bodo nocoj ob 21.30 odprli razstavo slik Severine Trošt Šprogar. Razstavljene bodo akrilne slike na platnu, nastale v zadnjih nekaj letih na skupno temo primorske vedute. V izbrani slikarski govorici, ki spominja na ilustracije otroških publikacij, avtorica evokativno in kreativno osmišlja intimna doživetja, spoznanja in lastno duhovno pot, kjer ni mesta za pesimizem, destrukcijo in morbidnost.
Intel predstavil nove proizvode
28. 06. 2000 12.29
Na sejmu <A HREF=http://192.215.73.55/ TARGET=_BLANK>PC Expo 2000</A> je Intel predstavil paket Easy PC Camera, ki omogoča video telefonske klice preko standardnega stacionarnega telefonskega omrežja in tudi preko interneta. Kamera, ki s pomočjo USB vmesnika omogoča enostavno namestitev, v paketu prinaša tudi številne različice softvera, ki ponujajo že izdelane kartice, albume za urejanje slik ter tudi snemalnik zvoka.
Razstava slik Jadrana Lenarčiča
25. 06. 2000 12.05
V piranski galeriji Meduza 2 bo v okviru 7. mednarodnega simpozija o robotski kinematiki drevi ob 21.30 otvoritev razstave slik Jadrana Lenarčiča. Razstavljene bodo slike v mešani tehniki na platnu ali papirju, ki se motivno navezujejo na materialno in duhovno obličje Mediterana.
Risbe Gorana Horvata v Beogradu
23. 06. 2000 21.02
V beograjski Galeriji 73 so sinoči odprli razstavo likovnega ustvarjalca iz Slovenije Gorana Horvata. S toplimi besedami ga je pozdravil znani beograjski likovni kritik, profesor zgodovine umetnosti, filmski režiser in publicist Djordje Kadijevič, ki je tudi napisal predgovor za razstavni katalog. Horvat je galeriji v znak zahvale podaril eno svojih slik, kar so navzoči tako kot Kadijevičev nagovor toplo pozdravili. Goran Horvat je s svojimi risbami gostoval v Beogradu že leta 1998 v Mestni knjižnici, za STA pa je med drugim povedal, da se veseli vsakega novega srečanja z beograjskimi ljubitelji slikarstva.
Razstava Božič-Langusovih zbirke
22. 06. 2000 13.32
Minister za kulturo Rudi Šeligo bo drevi ob 20. uri v Narodni galeriji slovesno odprl razstavo, na kateri si bo moč do konca avgusta ogledati 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama, ki tvorijo t.i. Božič-Langusovo zbirko. To je najpomembnejša donacija Narodni galeriji v zadnjem desetletju. Darovalca del sta - danes že pokojna - Zora Božič in Milan Langus iz Argentine, ki sta slike Mateja Sternena, Gojmira Antona Kosa, Riharda Jakopiča, Franceta Pavlovca, Franceta Miheliča, Matije Jame, Franceta Kralja, Rajka Slapernika, Maksima Sedeja, Franceta Godca, Aleksandre Ivanc Oliveri in neznanega slikarja zapustila Republiki Sloveniji.
Pridobitev Narodne galerije
19. 06. 2000 14.13
<A HREF=http://www.ng-slo.si/ target=_blank> Narodna galerija </A>v Ljubljani je pridobila 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama. Gre za t.i. BožičLangusovo zbirko, najpomembnejšo donacijo Narodni galeriji v zadnjih desetih letih. Darovalca del, med katerimi so platna impresionistov Jakopiča, Jame in Sternena, sta Zora Božič in Milan Langus. Zbirka bo na ogled od 22. junija do 31. avgusta. Razstavo bo ta četrtek ob 20. uri odprl minister za kulturo Rudi Šeligo.
Razstava slik Poldeta Oblaka
09. 06. 2000 11.22
V Islandski narodni galeriji v Reyjkaviku so v četrtek, 8. junija, odprli razstavo petnajstih izbranih slik slovenskega akademskega slikarja Poldeta Oblaka, ki so obenem uradno darilo Slovenije islandski vladi. Slovesnosti ob odprtju razstave se je udeležil veleposlanik Republike Slovenije v Koebenhavnu Andrej Logar, obenem nerezidenčni veleposlanik na Islandiji.
Razstava Mete Vranič
08. 06. 2000 19.41
V Tobačnem muzeju bo od danes do 23. junija odprta razstava dramske igralke in slikarke Mete Vranič. Vraničeva se predstavlja z ducatom slik v oljni tehniki na platnu. Ciklus slik je na temo Gledališče in kajenje. Zapis o njenem likovnem ustvarjanju je za spremno zloženko prispeval Jože Hudeček. Kritik presoja, da se avtoričino slikarstvo naslanja na barvo in zapis čustvenega doživetja.
Washington v znamenju Moneta
06. 06. 2000 13.26
V washingtonski narodni galeriji umetnosti je od minulega konca tedna na ogled razstava Impresionisti iz Argenteuila, ki je posvečena obdobju, ko je Claude Monet skupaj s prijatelji Sisleyjem, Renoirjem in Manetom živel in ustvarjal v tem mestecu v bližini Pariza. Razstavljenih je 53 slik, od tega jih je polovica Monetovih. Njegova dela so redko razstavljena, saj je kar 40 odstotkov Monetovih umetnin v lasti zasebnikov v Evropi in na Japonskem.
Likovna prijateljevanja
04. 06. 2000 19.51
Z odprtjem razstave likovnih del, dražbo nastalih slik in posebne polnitve vrhunskih vin, katere izkupiček gre v štipendijski sklad za nadarjene študente, so se sinoči v Slovenskih Konjicah končala šesta Likovna prijateljevanja.
Likovna prijateljevanja v Konjicah
31. 05. 2000 11.03
V Slovenskih Konjicah so se danes začela šesta Likovna prijateljevanja, ki povezujejo umetnost, kulturo in turizem. Prijateljevanja gostijo slikarje, podjetnike, kulturnike in turistične delavce. Med slikarji bodo letos ustvarjali Leon Koporc, Tone Seifert, Mira Uršič, Jelica Žuža, Karen Soklič, Marjan Skumavc, Rado Jerič, Bojan Klančar, Janez Kovačič, Darinka Pavletič Lorenčak in Alojz Tomše.
Primorski pejsaži v Strunjanu
25. 05. 2000 21.54
V razstavišču Krke Zdravilišča Strunjan je do 21. junija na ogled razstava najnovejšega opusa slik v tehniki oljnih barv na platnu iz cikla Primorski pejsaži, ki jih je letos ustvaril slikar Anton Kastelic.
Obiskovalci preplavili Tate Modern
13. 05. 2000 13.01
Novo odprto londonsko galerijo <a href= http://www.tate.org.uk/modern/default.htm target=_new>Tate Modern</a> je v petek, dan po odprtju, obiskalo več tisoč obiskovalcev. Novi tempelj sodobne umetnosti, primerljiv z Muzejem moderne umetnosti v New Yorku in Centrom Pompidou v Parizu, je namreč v petek obiskalo 3000 ljudi na uro. Predstavniki galerije upajo, da jo bo letno obiskalo okoli 3 milijone obiskovalcev.
Razstava slik Mire Narobe
11. 05. 2000 13.39
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slik Mire Narobe ''Portreti''. Razstava, na kateri se bo slikarka predstavila z deli iz zadnjih let z motivi portreta in tihožitja ter z nekaj izbranimi abstraktnimi krajinskimi podobami iz prejšnjega obdobja, bo na ogled do 30. maja vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, med 10. in 18. uro.
Meščanska slika v Narodni galeriji
10. 05. 2000 09.45
Od danes do 31. avgusta bo v <a href=http://www.ng-slo.si/ target=_new>Narodni galeriji</a> v Ljubljani razstava slikarstva prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije. Galeristi so jo naslovili Meščanska slika in zanjo iz svojih bogatih depojev izbrali 143 slik ducata slikarjev. Več slik bo sploh prvič razstavljenih in predstavljenih v spremnem katalogu. Avtorica razstave je voditeljica kustosov v Narodni galeriji Barbara Jaki. Razstavo Meščanska slika bodo slovesno odprli nocoj ob 20. uri v novem krilu galerije na Puharjevi ulici.
Cezanne v züriškem muzeju umetnosti
09. 05. 2000 13.07
V züriškem muzeju umetnosti je na ogled razstava Paula Cezanna (1839-1906), ki zajema 85 slik in 40 akvarelov francoskega slikarja, med drugim serije gospe Cezanne, tihožitij in kopalcev.
Ponovno odprli galerijo evropske umetnosti
07. 05. 2000 16.59
Galerija evropske umetnosti v Bukarešti je po več kot desetih letih danes ponovno odprla svoja vrata. Leta 1989 so jo namreč med nemiri, ki so pripeljali do padca romunskega diktatorja Ceausescuja, požgali. Galerija, ki ima svoje prostore v stari kraljevski palači v središču mesta, je bila v nemirih, ki so 22. decembra 1989 izbruhnili med Ceausescujevimi privrženci in vojsko, skoraj popolnoma uničena. Pri tem je bilo popolnoma uničenih 29 slikarskih del, med njimi tudi eno Rembrandtovo, 52 drugih pa je bilo močno poškodovanih. Večino ohranjenih del so restavrirali strokovnjaki iz pariškega Louvra ter britanskega, amsterdamskega in münchenskega muzeja. Romunsko ministrstvo za kulturo je za obnovo galerije namenilo več kot 2,7 milijona dolarjev. Od danes dalje bodo lahko obiskovalci občudovali približno 250 mojstrovin različnih umetnikov, kot so Greco, Rembrandt, Rubens, Sisley, Renoir in Monet. V zbirki galerije je skupno več kot 2000 slik, ena od sob pa je namenjena razstavi fotografij iz časa uničenja stavbe.
Preminil Lojze Spacal, slikar Krasa
06. 05. 2000 17.18
V rodnem Trstu je davi, slabih šest tednov pred svojim 93-im rojstnim dnem, umrl Lojze Spacal, slikar Krasa. Zapustil je ogromen slikarski in grafični opus, ki je nastajal skorajda sedem desetletij in ki je pokojnega umetnika uvrstil med najpomembnejše slovenske likovne ustvarjalce.
Hrvaški minister za kulturo na obisku v Sloveniji
04. 05. 2000 15.19
Na obisku v Sloveniji se je danes mudil hrvaški minister za kulturo Anton Vujić, ki se je tokrat tudi prvič srečal z v.d. ministrom za kulturo Jožefom Školčem.
Retrospektiva Lojzeta Spacala
26. 04. 2000 10.54
Včeraj so v Moderni galeriji postavili na ogled pregledno razstavo leta 1907 v Trstu rojenega umetnika Lojzeta Spacala. Razstavljenih je 100 mojstrovih slik, 150 grafik, osem poslikanih lesenih grafičnih matric, sedem skulptur v lesu, štiri tapiserije in osnutek za tapiserijo. Dela so iz vseh Spacalovih ustvarjalnih obdobij. Po 45 letih je to drugi velik pregled Spacalovega ustvarjanja v istem razstavišču, čeprav je bil Spacal v slovenskem likovnem prostoru prisoten na vseh najpomembnejših nacionalnih in mednarodnih razstavah.
Do Štromajerjevega projekta tudi prek mobilnih zvez
25. 04. 2000 15.26
Medmrežni ustvarjalec Igor Štromajer je svoj najbolj znani medmrežni projekt - Intimo - tako priredil, da bo dostopen tudi prek mobilnih telefonov oz. komunikacijskega protokola WAP (Wireless Application Protocol). Ta protokol, ki ga nameravajo še letos uvesti tudi slovenski operaterji mobilne telefonije, je sicer namenjen mobilnemu spletnemu bančništvu, trgovini in splošnim informacijam, Štromajer kot eden prvih ustvarjalcev na svetu pa namerava vanj umestiti umetniški projekt.