Slobodan milošević
Milošević odpeljal 700 kilogramov zlata
07. 03. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević naj bi na nezakonit način v tujino odpeljal 700 kilogramov zlata. Novico je v Beogradu sporočil guverner narodne banke Mlađan Dinkić in ob tem izrazil bojazen, da bi lahko bila količina zlata, ki so ga v času Miloševićevega režima odpeljali v tujino, še večja. Samo v letu 1998 naj bi Milošević v tujino odpeljal več kot 550 kilogramov zlata. Jugoslovanska carina je te trditve zanikala. Po besedah direktorja jugoslovanske carine Vlada Begovića so pošiljke zlata izvrševali le na podlagi naročil tujih poslovnih partnerjev.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Marković zanika obtožbe
06. 03. 2001 00.00
Nekdanji vodja srbske tajne policije Rade Marković, ki so ga aretirali 23. februarja, je zanikal vse obtožbe v zvezi z vpletenostjo v umor štirih vodilnih predstavnikov opozicijskega Srbskega gibanja prenove (SPO), ki so umrli v prometni nesreči na Ibarski magistrali oktobra 1999, je danes sporočil namestnik predsednika okrožnega sodišča v Beogradu Radoslav Rakić. Rakić je še dejal, da sta bila poleg Markovića aretirana in zaslišana še dva njegova sodelavca. Kot je pojasnila predsednica sodišča Vida Petrović-Škero, gre za Nenada Ilića iz Jagodine in Nenada Bujoševića iz Lazarevca, ki sta osumljena, da sta kot sostorilca zagrešila umor. V sklopu preiskave naj bi po Rakićevih besedah doslej zaslišali 23 prič, še 30 pa jih bodo zaslišali. Preiskava naj bi bila končana v mesecu dni.
Izročitev Miloševića zaenkrat nemogoča
02. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je po poročanju Tanjuga sinoči izjavil, da je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nemogoča, dokler v Jugoslaviji ne bodo sprejeli ustreznega zakona. Po besedah jugoslovanskega pravosodnega ministra strokovnjaki trenutno pripravljajo zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki pa pred junijem še ne bo nared.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
Miloševića zanima njegova usoda
15. 01. 2001 00.00
Slobodan Milošević, nekdanji predsednik ZRJ in vodja opozicijske Socialistične partije Srbije, se je v predvčerajšnjih pogovorih z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pogovarjal o najavljenem možnem sojenju v ZRJ in morebitni izročitvi haaškemu sodišču. Po trditvah agencije Beta naj bi se Milošević zanimal tudi o uresničevanju republiškega zakona o pravicah nekdanjih državnih funkcionarjev. Pogovarjala naj bi se tudi o problemih, s katerimi se ZRJ v zadnjem času srečuje –
Srečanje Koštunice z Miloševićem
14. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da sta se včeraj sestala Vojislav Koštunica in njegov predhodnik Slobodan Milošević. Govorila sta o razmerah v državi in na Kosovu ter o odnosih med Srbijo in Črno goro.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.
Milošević bo izgubil policijsko zaščito
26. 12. 2000 00.00
Vladan Batić, eden izmed voditeljev DOS-a in voditelj Krščansko demokratske stranke, je za današnjo številko beograjskega časnika Glas javnosti povedal, da bo Slobodan Milošević takoj po oblikovanju nove srbske vlade ostal brez policijske zaščite. Po Batićevih besedah je Milošević zdaj navaden državljan in ni razloga, da bi bil še vnaprej pod zaščito pripadnikov Ministrstva za notranje zadeve.
Zaprli volišča v Srbiji
23. 12. 2000 00.00
V Srbiji so ob 20. uri zaprli volišča. Predčasne parlamentarne volitve so potekale mirno in brez večjih zapletov. Volilna udeležba je bila nižja kot na jugoslovanskih predsedniških in skupščinskih volitvah, saj je do 18. ure glasovalo okoli 52 odstotkov volivcev.
Kosovo dobilo vrhovno sodišče
14. 12. 2000 00.00
Kosovo je po desetih letih znova dobilo vrhovno sodišče, ki je danes začelo z delom. Vrhovno sodišče Kosova je leta 1990 razrešil tedanji srbski predsednik Slobodan Milošević, ko je Kosovo izgubilo status avtonomne pokrajine. Sodišče v Prištini bo imelo 14 domačih in dva mednarodna sodnika. Trinajst jih je danes imenoval vodja civilne uprave ZN na Kosovu Bernard Kouchner. Predsednik sodišča Rexhep Haxhimusa je ob začetku delovanja sodišča dejal: "Vračamo se tja, kjer smo bili pred desetimi leti, vendar osvobojeni ideološkega in političnega bremena."
Milošević znova predsednik SPS
26. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je bil danes na petem izrednem kongresu Socialistične stranke Srbije (SPS) znova potrjen za predsednika stranke, so poročali beograjski mediji. Uradni rezultati glasovanja sicer še niso objavljeni, novinarji v beograjskem centru Sava, kjer kongres poteka, pa so sporočili, da je Milošević dobil približno 85 odstotkov glasov od kakih 2300 delegatov.
Izredni kongres SPS
25. 11. 2000 00.00
V beograjskem centru Sava se je dopoldne začel peti izredni kongres Socialistične stranke Srbije (SPS). Na kongresu naj bi izvolili novega voditelja stranke. Edini kandidat za ta položaj je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki jo je pred desetimi leti tudi ustanovil, ko je združil nekdanjo Komunistično partijo Srbije in Socialistično zvezo Srbije. Milošević bo obenem nosilec liste SPS na decembrskih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Generalni sekretar SPS Zoran Andjelković pa je za beograjski radio B-92 izjavil, da bi delegati na kongresu vendarle lahko nominirali protikandidata Miloševiću. Kot možnega protikandidata se omenja Branislav Ivković, ki bi po lastnih besedah ponujeno kandidaturo sprejel. Milošević se je na kongresu pojavil v spremstvu številnih telesnih stražarjev. Državna tiskovna agencija Tanjug je včeraj poročala, da bo izredni kongres SPS potekal za zaprtimi vrati in brez navzočnosti novinarjev. Kongres, ki naj bi se ga udeležilo približno 2500 delegatov, bodo lahko spremljali samo novinarji strankarskega glasila 24 časa in RTV S, zasebnega elektronskega medija.
Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.
Milošević ponovno v javnosti
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević se je sinoči prvič po daljšem času pojavil na televiziji. Yu info, televizija, katere ustanoviteljica je jugoslovanska vlada, je predvajala posnetek z zasedanja njegove Socialistične stranke Srbije (SPS).
Annan izrazil začudenje
26. 10. 2000 00.00
V prestolnici Slonokoščene obale Abidjan je sinoči ponovno zavladal mir, potem ko je na tisoče ljudi na ulicah proslavilo odhod vodje vojaške hunte, generala Roberta Gueia. Ta naj bi namreč po poročanju britanskega radia BBC skupaj z družino zbežal v Benin.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju časnika The Times je novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine Karađorđević v ZRJ in izrazil upanje, da ji bo strmoglavljeni Slobodan Milošević vrnil palačo. Koštunica naj bi se zavzemal za razpis referenduma o vrnitvi Krađođevićev in vztrajal, da Milošević svojo uradno rezidenco prepusti kraljevi družini, ki je bila lastnice rezidence v letih od 1918 do 1941. Jugoslovanski prestolonaslednik, 55-letni Aleksandar Karađođević, trenutno živi v Londonu. Po njegovem mnenju je treba vrnitev premoženja izpeljati na način, ki ne bo boleč za ljudstvo.
195144ukanović poškodovan v prometni nesreči
09. 10. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je imel popoldne prometno nesrečo, v kateri je bil poškodovan. Predsednika so odpeljali v črnogorski klinični center, vendar pa njegovo zdravstveno stanje ni kritično. Okoliščine prometne nesreče še niso znane.
Kučan svari pred prevelikim optimizmom
07. 10. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je pozdravil dramatične politične spremembe v ZRJ, hkrati pa posvaril pred prevelikim navdušenjem mednarodne skupnosti, saj je lahko po njegovem mnenju Slobodan Milošević še zelo nevaren. Milošević se po Kučanovih besedah ne bojuje le za svoj politični, ampak tudi za fizični obstoj, saj ga skušajo pripeljati pred sodnike haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije.
Milošević in Pavković čestitala Koštunici
07. 10. 2000 00.00
Dosedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je v včerajšnji oddaji na televiziji YU INFO čestital predsedniškemu kandidatu Demokratske opozicije Srbije Vojislavu Koštunici za zmago na volitvah, vsem prebivalcem ZR Jugoslavije pa je zaželel veliko uspeha v mandatnem obdobju novega predsednika.
Milošević še vedno v ZR Jugoslaviji
06. 10. 2000 00.00
Odstavljeni jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je še vedno v svoji domovini. "Ne verjamem, da je odpotoval," je nocoj na ruski televiziji NTV dejal njegov brat Borislav Milošević, jugoslovanski veleposlanik v Rusiji. Borislavu Miloševiću ni jasno, zakaj bi njegov brat Slobodan pravzaprav sploh zapustil državo, čeprav si to očitno želi precej njegovih nasprotnikov. Po njegovem mnenju se Slobodan Milošević še vedno zadržuje prav v Beogradu.
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.
Bo Rusija na srečanju kontaktne skupine?
05. 10. 2000 00.00
Rusko zunanje ministrstvo še ni želelo potrditi ruske udeležbe na prihodnjem srečanju kontaktne skupine, na katerem bi govorili o položaju v ZRJ. Ameriški State Department je včeraj napovedal, da naj bi skupina razpravljala o krizi v ZRJ še ta konec tedna, vse pa naj bi bilo odvisno od morebitnega sodelovanja Rusije. V kontaktni skupini so poleg ZDA in Rusije še Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija.
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Milošević se bo moral soočiti z resnico
03. 10. 2000 00.00
Predsedniški kandidat srbske opozicije Vojislav Koštunica
Stavke in blokade cestnega prometa
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se od zgodaj zjutraj stavke in blokade cestnega prometa vrstijo, protestniki pa zatrjujejo, da bodo na ulicah vztrajali dokler jim beograjski režim ne vrne ukradenih glasov.