Slovenci
Rupel s predstavniki slovenske manjšine
26. 01. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je danes sprejel predstavnika Slovencev na Madžarskem, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoeka in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Na pogovoru, posvečenem položaju manjšine, so kot najbolj pereče težave slovenske manjšine omenili vprašanje stalnega financiranja slovenskega radia s strani madžarske države, kriterije, na podlagi katerih Madžarska financira narodnostne šole, slab gospodarski položaj manjšine, pa tudi potrebo po čimprejšnjem odprtju meddržavnega mejnega prehoda Čepinci-Verica in prekategorizaciji mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik.
Tovornikova v Monoštru
25. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik je ob odločitvi italijanskega senata, da preloži razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, dejala, da ta novica daje grenak priokus pričakovanjem in številnim prizadevanjem slovenske strani za sprejetje tega zakona. Vseeno pa je Tovornikova, ki se mudi na obisku v Monoštru, v izjavi za STA menila, da upanja ne gre izgubiti. Ker je preložitev povezana tudi s tem, da je časa za sprejetje zakona vse manj, je upanje morda manjše, "vendar v politiki nikoli, zlasti pa, ko gre za odnose med prijateljskima državama, ne kaže izgubiti upanja, tudi zato ne, ker to temelji na dejstvu, da je Italija obvezana poskrbeti za Slovence, ki živijo v Italiji, in da se zaveda, da so Slovenci edina etnična skupnost, ki še ni zaščitena z zakonom," je opozorila Tovornikova. Prepričana je tudi, da ima Italija odgovoren odnos do zavezujoče evropske zakonodaje na tem področju, tako EU kot konvencij Sveta Evrope.
Večerno pomenkovanje v Galeriji Ars
24. 01. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Ars so v seriji predstavitev slovenskih muzejev sinoči podali osebno izkaznico celjskega Muzeja novejše zgodovine. Večera se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej na Slovenskem, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija.
Tischlerjeva nagrada Mariji Makarovič
24. 01. 2001 00.00
Predstavniki koroških Slovencev so sinoči v Celovcu že 22. podelili Tischlerjevo nagrado, ki jo je za izredne zasluge na narodnopolitičnem, kulturnem in znanstvenem področju tokrat prejela etnologinja, pisateljica in pesnica Marija Makarovič. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Magdalena Tovornik.
Selesova izpadla v četrtfinalu
23. 01. 2001 00.00
Nastop na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije se je v četrtfinalu končal za četrto nosilko Američanko Monico Seles. Presenetila jo je rojakinja, 12. nosilka Jennifer Capriati, ki jo je ugnala s 5:7, 6:4, 6: 3. Lindsay Davenport je premagala Rusinjo Ano Kurnikovo, pri moških sta se v polfinale prebila Andre Agassi, ki je ugnal rojaka Todda Martina, ter domačin Patrick Rafter, ki je bil v štirih nizih boljši od Slovaka Dominika Hrbatyja.
Razstava del Rajka Slapernika
23. 01. 2001 00.00
V Galeriji TR/3 v Ljubljani so odprli razstavo priložnostno zbranih slikarskih del Rajka Slapernika, ki bo na ogled do 19. februarja. Razstava z naslovom Iz zapuščine slikarja Rajka Slapernika je namenjena spominu na umetnika.
Pomenkovanje o kulturni dediščini
23. 01. 2001 00.00
V galeriji Ars je v večeru celjskega Muzeja novejše zgodovine obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej pri nas, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija. Muzejski večeri bodo organizirani vsak torek okoli dvajsetega v mesecu.
Najboljša Bjoerndahlen in Niogretova
21. 01. 2001 00.00
Norvežan Ole Einar Bjoerndahlen in Francozinja Corinne Niogret sta zmagovalca biatlonskih tekem za svetovni pokal s skupinskim startom v italijanski Anterselvi. V moški konkurenci je drugo mesto osvojil Nemec Carsten Heymann, tretje pa Rus Pavel Rostovcev. Francoz Raphael Poiree je osvojil 6. mesto in obdržal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. V ženski je bila druga Francozinja Delphyne Heymann Burlet, tretja pa Nemka Uschi Disl. V skupnem seštevku še vedno prepričljivo vodi Švedinja Magdalena Forsberg, ki je v nedeljo zgrešila kar sedem tarč in tekmovanje končala na 22. mestu.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
V biatlonski štafeti Nemci
20. 01. 2001 00.00
Zadnja biatlonska štafeta za svetovni pokal pred začetkom svetovnega prvenstva na Pokljuki kaže na vzpenjajočo formo nemške reprezentance. Ali je temu res tako, bodo pokazale šele same tekme na SP, dejstvo pa je, da so Nemci po nič kaj prepričljivih dosežkih skozi vso sezono, tik pred začetkom najpomembnejših tekmovanj v Anterselvi dosegli prvo letošnjo zmago. Slovenci so dosegli deveto mesto, potem ko jim je na začetku kazalo precej bolje.
Pahor na srečanju Slovencev
20. 01. 2001 00.00
V Kobaridu je bilo popoldne že 31. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. Predstavniki Slovencev Videmske pokrajine so prišli iz Nadiških in Terskih dolin, Rezije ter Kanalske doline. Poleg teh so se srečanja udeležili tudi Slovenci Goriške in Tržaške pokrajine ter predstavniki posvetnih in cerkvenih oblasti Slovenije in Italije. Slovenijo so predstavljali predsednik državnega zbora Borut Pahor, državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Magdalena Tovornik, poslanci državnega zbora RS, vsi trije župani posoških občin ter Zdravko Likar, načelnik upravne enote Tolmin. Namen srečanja v Kobaridu je, da se v ponovoletnem času srečajo Slovenci z obeh strani meje. Iz Italije vsako leto prihajajo župani obmejnih občin, predstavniki gorskih skupnosti, političnih strank, učitelji, slovenski duhovniki, predstavniki slovenskih kulturnih, gospodarskih, izseljenskih in športnih organizacij ter društev. Hkrati je to edino srečanje, kjer so navzoči predstavniki vseh političnih usmeritev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline.
Tovornikova v Beneški Sloveniji
17. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik je danes obiskala Beneško Slovenijo in Rezijo. Beneški Slovenci so Tovornikovi, ki jo je spremljala slovenska generalna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, predstavili težaven položaj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. Deželna vlada Furlanije Julijske krajine ji namreč odreka z deželnim zakonom priznano pravico obstoja. Beneški Slovenci so spregovorili tudi o svojih finančnih težavah, ki onemogočajo nemoteno delovanje slovenskih ustanov in za katere je kriva predvsem dežela Furlanija Julijska krajina, ker slovenski manjšini ne izplačuje dogovorjenih sredstev. Govorili so še o slabi vidnosti slovenske nacionalne televizije v Beneški Sloveniji in o čezmejnem sodelovanju s Slovenijo, od katerega si Beneški Slovenci veliko obetajo, ter o zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Tovornikova pri Slovencih v Trstu
16. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik se je danes v Trstu v prostorih slovenskega generalnega konzulata sestala s skupnim predstavništvom slovenske manjšine v Italiji. Beseda je tekla predvsem o dveh vprašanjih - sprejemanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga po sprejetju v poslanski zbornici julija lani zdaj obravnavajo v italijanskem senatu, in o zagotavljanju finančnih prispevkov za manjšino tako z italijanske kot s slovenske strani.
Primožiču odlično drugo mesto
12. 01. 2001 00.00
Na nočni tekmi svetovnega pokala v norveškem Hafjellu je slovenska reprezentanca v telemark smučanju dosegla svoj do sedaj največji uspeh. Tržičan David Primožič je namreč v telemark sprintu osvojil drugo mesto, kar so prve slovenske stopničke v tej športni disciplini. Drugi Slovenci so se uvrstili slabše.
Odprli italijanski Inštitut za kulturo
10. 01. 2001 00.00
Na Kongresnem trgu 13 je danes odprl vrata italijanski Inštitut za kulturo. Članom inštituta je na voljo knjižnica, čitalnica, video projekcije filmov v italijanskem ali angleškem jeziku ter internet vsak delavnik od 9.30 do 16.30. Načrtujejo tudi koncerte, razstave in predavanja, ki bodo Slovencem še bolj približala bogato italijansko kulturo. Začeli so tudi z vpisi v 60-urne tečaje italijanskega jezika, ki bodo potekala v spomladanskem semestru (od 12. februarja do 7. junija).
Izjava Komisije Pravičnost in mir
08. 01. 2001 00.00
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pripravila posebno izjavo oziroma "apel javnosti" proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, v kateri med drugim ugotavlja, da so v Sloveniji razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva ter družinskega življenja zaskrbljujoče. Pri tem komisija posebej opozarja na problem podaljševanja delovnega časa v nekaterih dejavnostih, zlasti v trgovini, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske.
Tožba proti kaprunskim žičničarjem
08. 01. 2001 00.00
Odvetniki preživelih in svojcev ponesrečenih v novembrskem požaru na železniški vzpenjači v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu v Avstriji so danes v New Yorku vložili odškodninsko tožbo. Kot je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal eden od tožečih odvetnikov, Ed Fagan, bodo za odškodnino poleg upraviteljev kaprunske žičnice tožili še podjetja, ki so sodelovala pri izgradnji nesrečne železniške priprave. O višini zahtevane odškodnine pa Fagan zaenkrat ni hotel dati podrobnejših informacij.
Rus Majgurov na prestol
07. 01. 2001 00.00
Nemški ljubitelji biatlona so tudi na sobotnih zasledovalnih tekmah porušili večino rekordov v gledanosti tega športa ter na ta način podprli prizadevanja Mednarodne biatlonske zveze (IBU), ki si želi v program olimpijskih iger uvrstiti tudi tekme s skupinskim štartom. Žal so navijače nekoliko razočarali njihovi tekmovalci, ki letos ne blestijo preveč, manj od letošnjih pričakovanj pa so dosegli tudi Slovenci. Skoraj vsi po vrsti so svoje izide iz šprinta poslabšali, edino točko pa je s 30. mestom osvojil Janez Ožbolt.
V Čedadu proslavili Dan emigranta
06. 01. 2001 00.00
V čedadskem gledališču Ristori je bila danes popoldne tradicionalna prireditev Dan emigranta, največji praznik beneških Slovencev, na katerem se vsako leto zbere veliko število ljudi iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalskih dolin in tudi prijateljev Beneških Slovencev iz Posočja, Slovenije, z Goriške in Tržaškega. Hkrati je to tudi slovesnost, na kateri vsako leto znova Beneški Slovenci preverijo utrip svojega narodnostnega življenja in se ozrejo v prihodnost.
Malysz napovedal skupno zmago
05. 01. 2001 00.00
Na zadnjo tekmo novoletne turneje v smučarskih skokih v Bischoshofenu so se uvrstili trije Slovenci. Jure Radelj je na 120-metrski skakalnici v kvalifikacijah zasedel 27. mesto s skokom 106 metrov, 37. je bil Igor Medved (100 m), Peter Žonta (101 m) pa je bil mesto za njim. Peter Zupan Urh se s skokom 91,5 metra ni uvrstil na tekmo, zasedel pa je 55. mesto. Še slabše se je odrezal Damjan Fras, ki je s skokom 75,5 metra pristal na 76. mestu. Dobro formo še vedno drži vodilni v skupnem seštevku turneje, Poljak Adam Malysz, ki je bil v kvalifikacijah najdaljši s 133,5 metra.
Trije Slovenci na tekmi v Innsbrucku
03. 01. 2001 00.00
Trije slovenski skakalci so bili uspešni na sredinih kvalifikacijah za tretjo tekmo novoletne turneje v Innsbrucku. Jure Radelj je skočil 100 metrov, Peter Žonta 96,5, Damjan Fras pa 95. Primož Zupan-Urh je s 93,5 metra za eno mesto zgrešil uvrstitev med 50 najboljših. Najdaljši v kvalifikacijah je bil Poljak Adam Malysz, ki je s 120,5 metra za pol metra izboljšal stari rekord skaklnice Bergisel. Drugo in tretjo daljavo kvalifikacij sta dosegla Finec Janne Ahonen in Nemec Martin Schmitt.
Še vedno brez zaščitnega zakona
02. 01. 2001 00.00
Tudi v letu 2000 so Slovenci v Italiji ostali brez globalnega zaščitnega zakona, na katerega čakajo že desetletja. Potem ko ga je julija sprejela italijanska poslanska zbornica, je obtičal v senatu in zdaj slovenska manjšina upa, da bo uvrščen na dnevni red januarskega zasedanja, ki se bo predvidoma začelo 4. januarja. Če se to ne bo zgodilo, je sprejetje zakona pod velikim vprašajem, saj se parlamentarno obdobje izteka in spomladi bodo volitve, zakon pa bo romal v obravnavo od samega začetka, če v tem mandatu ne bo sprejet.
Slovenija na kitajski televiziji
02. 01. 2001 00.00
Na predvečer novega tisočletja je kitajska državna televizija CCTV v enourni oddaji predstavila Slovenijo. V oddaji so večkrat pokazali slovenski grb, pa tudi zeleno pokrajino Logarske doline, kozolce, lipicance, vino, potico ter človeško ribico iz Postojnske jame. Tako je bolj kot kdajkoli prej Slovenija na zadnji dan starega leta potrkala na vrata kitajskih domov in se predstavila kot mlada evropska država in oaza.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Zadnja seja vlade
28. 12. 2000 00.00
Na notranjem ministrstvu je za državnega sekretarja za policijo, sprva naj bi položaj prevzel Jaka Demšar, imenovala Miho Molana, dosedanjega direktorja policijske uprave Krško. Pred prazniki pa je vlada večino državljanov osrečila še z novoletnim darilom. Darila bomo Slovenci deležni prvega februarja. Čas streznitve bo napočil s povišanjem trošarin za pivo in etilni alkohol. Pivo se bo tako podražilo za devet odstotkov, žgane pijače pa za tri odstotke. Ob štiriodstotni gospodarski rasti naj bi prihodnje leto proračunski primanjkljaj sicer znašal 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, javnofinančni primanjkljaj pa po oceni vlade ne bi smel preseči 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Pritiskov na proračun naj bi se že v prihodnjem letu vlada skušala ubraniti s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s plačnim dogovorom med socialnimi partnerji ter z omejevanjem dodatnega zaposlovanja v državnih organih in javnih zavodih, ki se napajajo iz proračunskih jasli.
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Zlati častni znak svobode RTVS
18. 12. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval javni zavod Radiotelevizija Slovenija. Odlikovanje, ki ga je predsednik republike predstavnikom RTVS vročil danes opoldne, je javni zavod prejel za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije, "še posebej za požrtvovalno vzdrževanje televizijskih in radijskih oddajnikov ter zvez med agresijo na Slovenijo in za obveščanje državljanov v času priprav in izvedbe osamosvojitve". Radio in Televizija Slovenija sta odigrala nenadomestljivo vlogo v času osamosvajanja Slovenije junija 1991. Celovito in časovno skorajda sočasno sta obveščala domačo in svetovno javnost o dogajanjih v državi. Tega jim niso mogli preprečiti niti poškodovani in uničeni RTV oddajniki na Kumu, Nanosu, Krvavcu, Pohorju, v Domžalah in na Boču, na katerih so letala jugoslovanske armade povzročila veliko škodo, je zapisano v obrazložitvi za podelitev omenjenega odlikovanja.
Policisti Podravja za Joška Jorasa
18. 12. 2000 00.00
Območni policijski sindikat Podravja je v sporočilu za javnost izrazil zaskrbljenost nad načinom in postopkom obravnave Joška Jorasa, ki mu po njihovem mnenju Slovenija ne zagotavlja varnosti oz. mu jo odreka ter ga prepušča "nekompromisnim in nerazumljivim postopkom varnostnih organov Hrvaške". Sindikat poziva slovensko vlado, naj zagotovi pravni red v primeru Joška Jorasa, ministrstvi za zunanje in notranje zadeve pa, da se izvedejo vsi ukrepi za zaščito slovenskih državljanov ter pridobljenih interesov slovenskega naroda iz leta 1991.
Rekordi slovenskih plavalcev
15. 12. 2000 00.00
Slovenski plavalci nadaljujejo z dobrimi nastopi na plavalnem evropskem prvenstvu v 25-metrskem bazenu v Valenciji. V četrtek so Slovenci dosegli kar tri nove državne rekorde. Anja Čarman je v finalu na 100 m hrbtno dosegla izid 1:01,38 minute, za štiri stotinke izboljšala državni rekord Alenke Kejžar in osvojila končno 6. mesto. Šesti je bil z novim rekordom 4:16,47 na 400 m mešano tudi Marko Milenkovič. Lasten rekord je izboljšal za 63 stotink. Nov rekord pa je uspel tudi Blažu Medvešku na 50 m hrbtno. V polfinalu je razdaljo preplaval v 25,18 sekunde in za dve desetinki izboljšal rekord dosežen novembra v Gradcu. V finalu je bil še hitrejši in s 24,95 kot prvi Slovenec plaval pod 25 sekundami. Na koncu je to zadostovalo za šesto mesto.
Italijansko uresničevanje konvencije o manjšinah
13. 12. 2000 00.00
Izvedenci Sveta Evrope so se v torek v Rimu srečali s predstavniki skoraj vseh manjšin, ki živijo v Italiji. Predstavniki SE so ugotavljali, kako Italija uresničuje določila Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin, piše Primorski dnevnik. Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Sergij Pahor sta strokovnjakom SE orisala stanje in probleme slovenske manjšine ter pri tem poudarila, da bo pri zaščitnem zakonu bistveno vprašanje odnos do Slovencev, ne glede na pokrajino, v kateri živijo.