Slovenija - Avstrija
Avstrija ni blokirala pogajanj o energiji
04. 12. 2000 00.00
Avstrija ni blokirala sprejema skupnih stališč EU o energiji na novembrskem krogu pogajanj s Slovenijo, temveč so se države članice unije soglasno odločile za odlog nadaljnje obravnave poglavja o energetiki, dokler nacionalni strokovnjaki ne bodo preučili raziskave o potresni varnosti Nuklearne elektrarne Krško. To je v pismu, ki ga danes objavlja bilten Uniting Europe, zapisal Martin Sajdik z oddelka za širitev na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Sajdik s pismom zanika pisanje omenjenega biltena po novembrskem krogu pogajanj, po katerem je Avstrija zaradi nenehne zaskrbljenosti glede varnosti slovenske nuklearke v Krškem blokirala sprejem skupnih stališč EU o energetiki.
Izidi kvalifikacij za košarkarsko EP
30. 11. 2000 00.00
Favorizirana košarkarska moštva v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Turčiji še naprej zmagujejo, v ozadju pa se bije boj za preostala prosta mesta. V skupini D, v kateri igra tudi naša reprezentanca, so se Ukrajinci z zmago nad Belgijci zelo približali končnemu drugemu mestu. Nevarni so jim le še Makedonci, ki so bili tokrat v gosteh boljši od Portugalcev. Najbolj izenačeno je v skupini C, saj so se Nizozemci s tretjo zaporedno zmago prebili že na drugo mesto, v boju za nastop na EP pa so še prav vsa moštva z izjemo Švedske.
JE Krško potresno varna
29. 11. 2000 00.00
Danes je v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja pododbora EU in Slovenije za okolje, energetiko in transport, direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič izjavil, da je jedrska elektrarna v Krškem potresno varna, v nasprotnem primeru bi jo sami zaprli. Študije so tudi pokazale, da edina slovenska nuklearka zdrži več potresnega pritiska, kot je bilo načrtovano.
Podpisi za odpravo Avnojskih sklepov
29. 11. 2000 00.00
V avstrijskem parlamentu so predsedniku parlamenta Heinzu Fischerju danes predali peticijo za odpravo avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, v podporo kateri je Platforma za človekove pravice zbrala 24.000 podpisov.
Izidi kvalifikacij za košarkarsko EP
26. 11. 2000 00.00
Nastop na EP 2001 v Turčiji so si že zagotovili košarkarji Slovenije, Hrvaške in Grčije, ki doslej še niso doživeli poraza v kvalifikacijah. Nekaj podobnega lahko v edinem nedeljskem srečanju proti BiH uspe tudi Izraelu, vodilni ekipi skupine C, kjer pa vse bolj napredujejo Nizozemci. Po presenetljivi zmagi nad Izraelci, so tokrat z 92:76 zanesljivo zmagali še na Švedskem, v središču pozornosti pa je bil z 22 točkami spet njihov nekdanji NBA zvezdnik Rik Smits. V skupini D, kjer nastopa tudi slovenska izbrana vrsta, je po zmagi nad Portugalsko najbližje drugemu mestu, ki še vodi na EP, trenutno Ukrajina.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Izplačilo odškodnin drugo leto
23. 11. 2000 00.00
Od 63 tisoč med vojno izgnanih Slovencev jih je živih samo še okrog 19 tisoč. Datum izplačila odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno pa se je spet pomaknil na drugo leto. Beseda o tem, kdaj in kako bosta Avstrija in Nemčija končno izplačali odškodnine pa je tekla danes med predstavniki nemške in avstrijske vlade s člani Društva izgnancev. Nemška in avstrijska vlada sta sprejeli različna zakona o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem v času tretjega rajha. Avstrija se je, zlasti na mednarodni diplomatski pritisk, odločila vsem žrtvam izplačati enak znesek - po 35.000 avstrijskih šilingov.
Podpisan protokol o prometu k Alpski konvenciji
31. 10. 2000 00.00
Zadnji dan 6. Alpske konference so ministri za okolje osmih alpskih držav podpisali protokol o prometu k Alpski konvenciji, v katerem se zavzemajo proti gradnji novih tranzitnih cest čez Alpe.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Obrambni minister Janša v Ottawi
28. 09. 2000 00.00
Janez Janša se je sinoči v Ottawi srečal s kanadskim obrambnim ministrom Artom Eggletonom, s katerim sta se pogovarjala o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, o dejavnostih, povezanih z JV Evropo in o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in Kanado na področju obrambe. Minister Eggleton je po besedah vodje službe za mednarodno sodelovanje na ministrstvu za obrambo Mitje Miklavca zagotovil, da Kanada še naprej podpira politiko odprtih vrat zveze NATO in nas bo podprla v naslednjem krogu širitve, prav tako pa Kanada podpira slovensko približevanje EU.
Haider kritičen do Slovenije
11. 09. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider se je danes v Zagrebu udeležil odprtja mednarodnega jesenskega velesejma. V pogovoru z novinarji je Haider seveda znova odprl vprašanje avnojskih sklepov, vendar je bil do Hrvaške manj kritičen kot do Slovenije.
Podčetrtku srebrno priznanje
11. 09. 2000 00.00
Komisija evropskega združenja Entente Florale, ki ocenjuje urejenost evropskih mest in vasi, je po končanem ocenjevanju minuli petek, v kraju Broughshane na Severnem Irskem razglasila rezultate. Iz Slovenije sta letos na tekmovanju sodelovala Nova Gorica in Podčetrtek. V kategoriji mest je Nova Gorica prejela bronasto priznanje, Podčetrtek pa v kategoriji vasi srebrno priznanje.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
Avstrijski pohod ob slovenski meji
02. 09. 2000 00.00
Po napornih usklajevanjih o proračunu in sporu zaradi pooblaščenca avstrijske vlade za širitev EU Erharda Buseka so se člani avstrijske vlade danes odpravili na panoramski pohod na jugu avstrijske Štajerske tik ob slovenski meji. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob tej priložnosti kritiziral najnovejše izjave slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je avnojske sklepe označil za državnopravni temelj slovenske države. Schüssel je ob tem dejal, da "ni nikoli prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije." Avstrijski kancler je zatrdil, da je zgodovino sicer treba poznati, predvsem pa je treba kaj storiti za boljšo prihodnost. Zavzel se je za medsebojno razumevanje in ob tem izjavil: "Hočemo biti prijatelji. Pogovor med sosedi in prijatelji bi moral biti mogoč".
Pritiski za odpravo avnojskih sklepov
02. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenthaler je danes še okrepil zahteve po odpravi avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Po njegovih besedah brez tega dejanja Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU. Avstrija bo storila vse, da bo s pogajanji dosegla odpravo določil o izgonu in razlastitvi, je v pogovoru za avstrijski radio zatrdil Westenthaler. Po njegovem mnenju je to mogoče.
Pogovori o odprtih vprašanjih med državama
30. 08. 2000 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Lojze Peterle in Benita Ferrero - Waldner sta se na evropskem forumu v avstrijskem Alpbachu, pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Srečanje Podobnika z Busekom
28. 08. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je ob robu Evropskega foruma v Alpbachu danes srečal s pooblaščencem avstrijske vlade za širitev EU Erhardom Busekom, ki mu je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov. Kot je povedal Podobnik, je v pogovoru z Busekom ponovil slovensko stališče, da kakršnokoli avstrijsko pogojevanje za Slovenijo ni sprejemljivo. Po Podobnikovih besedah ima Slovenija polno podporo Buseka, ki je dal omenjeno zagotovilo z vsemi pooblastili pooblaščenca avstrijske vlade za širitev. Podobnik se je danes srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo, Avstrijcem Franzom Fischlerjem, ki mu je prav tako zagotovil, da avstrijskega pogojevanja vstopa Slovenije v EU ne bo.
V prihodnje manj ministrstev?
22. 08. 2000 00.00
Danes je v vladno proceduro prispela novela zakona o vladi, ki bi zmanjšala število ministrstev, obenem pa poenostavila volitve predsednika vlade in ministrov. V četrtek bo novelo zakona obravnavala še vlada in če ga bo potrdila, bo že septembra na dnevnem redu državnega zbora.
Uspeh Škode v Zahodni Evropi
23. 07. 2000 13.28
Hčerinsko podjetje nemškega Volkswagna, češka tovarna avtomobilov Škoda, je v prvi polovici leta 2000 prodala približno 210.000 vozil, kar je za 5,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Na trgih Zahodne Evrope se je prodaja povečala za 11,6 odstotka, od tega največ na Nizozemskem, kjer se je prodaja Škodinih avtomobilov povečala za 75,3 odstotka.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki
16. 07. 2000 09.47
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je ''Zadnja postaja. Hrepenenje!'' Odprtje je bilo predvčarajšnjim na mostu čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Nastopili sta pihalni godbi iz Bad Radkersburga in Gornje Radgone, Boris Ostan z dramskim odlomkom, Janez Škof s pesmimi, pevska zbora iz Avstrije in Slovenije ter Liz King.
Največji potrošniki sadnih sokov
14. 07. 2000 07.44
Nemci so prvi v svetu po uživanju sadnih sokov, saj so v letu 1999 popili 40,5 litra sadnega soka na osebo, so povedali kmetijski predstavniki nemške zvezne dežele Porenje-Severna Westfalija. Največ so popili jabolčnika, in sicer 12 litrov na osebo v enem letu, in pomarančnega soka (9,5 litra na osebo v enem letu). Na drugem mestu po pitju sadnih sokov je Avstrija s 37,4 litra soka na osebo, tretje mesto pa si s 30 litri zaužitega soka na osebo v enem letu delijo ZDA in Švica. Nemški proizvajalci sadnih sokov so leto 1999 končali s tremi milijardami evrov prihodka, kar je za 410 milijonov evrov več kot v letu prej.
Schüssel optimističen
12. 07. 2000 17.11
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je bil danes v Bruslju prepričan, da lahko poročilo treh ''modrecev'' o Avstriji, na podlagi katerega se bo štirinajst članic odločilo o morebitni ukinitvi diplomatskih sankcij proti Dunaju, pripelje le do pozitivne ocene o spoštovanju temeljnih vrednot v državi. Pri tem je Schüssel izrazil upanje, da bo poročilo pripravljeno zgodaj jeseni in hitro zatem sankcije ukinjene, tako da do referenduma o EU v Avstriji sploh ne bi prišlo. ''Sem optimist'', je izjavil Schüssel, ki se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, pogovarjal pa tudi s celotno bruseljsko ekipo.
6. gledališka prireditve Meja na reki
12. 07. 2000 14.55
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je Zadnja postaja. Hrepenenje! Sodelovalo bo več mednarodnih umetnikov, med drugim Erika Pluhar, Miguel Herz Kestranek, Cornelia Koendgen, Hans Piesbergen, Ernst Konarek, Zazie de Paris, Janez Škof, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Saša Pavček, Maja Novak in Jovita Dermota. Program obsega gledališke produkcije, gledališka gostovanja, literarne večere in matineje, koncerte, poseben program za otroke, skupinsko razstavo in simpozij.
Sprejet zakon o ustavni zaščiti manjšin
08. 07. 2000 09.37
Poslanci avstrijskega parlamenta so včeraj na svoji zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami soglasno sprejeli zakon o ustavni zaščiti v Avstriji živečih manjšin: romske, slovenske, slovaške, češke, hrvaške in madžarske. Gre za pomemben zakonski dokument, ki je na parlamentarno potrditev čakal celo desetletje in bo manjšinam zagotavljal vse narodnostne pravice, ki so sicer že zapisane v Avstrijski državni pogodbi.
Carmina Slovenica na zborovski olimpiadi
07. 07. 2000 14.04
Avstrijski Linz se je spremenil v svetovno ''meko'' zborovske glasbe, saj bo od danes do 15. julija na I. zborovski olimpiadi nastopilo približno 18.000 pevcev, združenih v 350 zborov iz 60 držav. Pevski zbori so prispeli zu vseh koncev sveta, od Avstralije, Južne Amerike, Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Kitajske do Evrope. Številčno so najmočneje zastopane Rusija s 44, Avstrija s 35 in Nemčija s 34 zbori. Zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo z dirigentko Karmino Šilec kot poseben gost nastopil z gala koncertom, na katerem bo izvedel glasbenoscenski projekt Vampirabile. Projekt je doživel krst aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karmina Šilec bo imela na olimpiadi tudi referat na temo Ženska in zborovska kreativnost.
Haider nezaželen v Münchnu
05. 07. 2000 19.57
Nekdanji predsednik Avstrijske svobodnjaške stranke in koroški dežalni glavar Jörg Haider je v bavarski prestolnici nezaželen, je danes sklenilo vodstvo mestnega sveta v Münchnu, v katerem imata večino Nemška socialdemokratska stranka (SPD) in Zeleni. V odločitvi so še zapisali, da Haiderju ne smejo dati možnosti za javno nastopanje.
Parlamentarci danes pri koroških Slovencih
04. 07. 2000 11.29
Delegacija komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom predsednika Marijana Schiffrerja se bo danes v Pliberku srečala s predstavniki društva Kulturni dom Pliberk ter se podrobno seznanila s potekom gradnje doma in financiranjem. V delegaciji so podpredsednik Davorin Terčon ter člani Ivo Hvalica, Samo Bevk in Maria Pozsonec, je sporočil oddelek DZ za informiranje.