Smrt
Spet smrt Palestinca
18. 08. 2001 00.00
Sinoči so izraelski tanki vdrli v palestinsko begunsko taborišče in ubili enega Palestinca ter jih deset ranili. Kljub incidentom pa se nadaljujejo tudi prizadevanja za rešitev bližnjevzhodnega konflikta.
Smrt padalca
14. 07. 2001 00.00
Pri učenju v skokih s padalom se je na letališču Lesce - Bled smrtno ponesrečil eden izmed padalcev. Pri padcu na tla je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, so povedali na kranjskem operativno-komunikacijskem centru. Sporočil so še, da je 41-letni Kamničan Zlatko R. po skoku iz letala odprl padalo, ki se je napolnilo z zrakom, vendar naj bi kmalu za tem iz doslej neznanega vzroka izgubil zavest.
Backstreet Boysi odložili turnejo
13. 07. 2001 00.00
Člani ameriške fantovske skupine Backstreet Boys so odložili načrtovano turnejo po ZDA in Kanadi, da bi članu zasedbe omogočili čimprejšnje zdravljenje zaradi depresije in prekomernega uživanja alkohola. 23-letni A. J. McLean, prepoznaven po svojih tetovažah in ekscentričnem oblačenju, je zapadel v depresijo, vzrok za to pa je po trditvah njegovih kolegov smrt njegove matere, s katero sta si bila zelo blizu.
Samomorilski napad v Gazi
09. 07. 2001 00.00
V bližini Kisufima na jugu Gaze, kjer leži več judovskih naselij, je v eksploziji avtomobila bombe umrl samomorilski palestinski napadalec. Odgovornost za napad je že prevzelo oboroženo krilo palestinskega gibanja Hamas. Kot poročajo izraelski viri, v eksploziji avtomobila bombe razen napadalca ni bilo žrtev. V eksploziji bombe južno od Hebrona pa je medtem umrl pripadnik posebnih izraelskih vojaških enot. Bomba, ki je bila podtaknjena ob cesti, je eksplodirala, ko je mimo pripeljal avtobus z izraelskimi vojaki.
Gneča proti notranjosti
08. 07. 2001 00.00
Tako kot minuli konec tedna je bil tudi ta začetek tedna gost promet na slovenskih cestah, zlast v smeri Primorske. Zato voznike prosimo za skrajno strpnost in previdnost. Dodajamo pa tudi nekaj nasvetov za varnejšo pot na morje in v tujino.
Slovenska dramatika v Avignonu
06. 07. 2001 00.00
Na 55. gledališkem festivalu v Avignonu, ki se začenja danes z Molierovo Šolo za žene v postavitvi 55-letnega Parižana Didiera Bezacea - enega od ustanoviteljev gledališča Aquarium v Vincennesu, kjer je v letih 1970-1997 sodeloval kot dramatik, igralec in režiser - in s Pierrom Arditijem v vlogi Arnolpha, bo nekoliko stran od glavnih žarometov, pa vendarle, zastopana tudi slovenska dramska ustvarjalnost. V spremljevalnem bloku Pisave Vzhodne Evrope bodo namreč med 16. in 21. julijem t. i. javna branja oziroma brezkostumska igralska interpretacija dramskih besedil avtorjev iz Litve, Bosne, Češke republike, Srbije, Madžarske in Slovenije. Slednjo bo predstavljal Grumov nagrajenec Matjaž Zupančič z Golim pianistom.
Hanssen priznal krivdo
06. 07. 2001 00.00
Nekdanji uslužbenec ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Robert Hanssen, ki je obtožen, da je več kot 15 let vohunil za Sovjetsko zvezo in kasneje za Rusijo, je v dogovoru s tožilstvom priznal krivdo, s čimer naj bi se izognil smrtni kazni. Sojenje na zveznem sodišču v Alexandrii v zvezni državi Virginia se je začelo danes. Hanssen je na vprašanje sodnika, kako se bo zagovarjal, odgovoril "kriv".
Novela Brine Svit za Le Monde
06. 07. 2001 00.00
Ugledni francoski dnevnik Le Monde je desetim francoskim pisateljem naročil 25 strani dolgo novelo. Novele bodo to poletje objavljene kot posebna priloga sobotnih izdaj časnika. Med avtorji, kot so Patrick Modiano, Philippe Sollers, Catherine Cusset, Emmanuelle Berneheim, Dominque Noguez, je tudi pisateljica slovenskega rodu Brina Švigelj Merat, ki objavlja pod imenom Brina Svit. Novelo je napisala v francoščini in nosi naslov Poletje, v katerem je imela Marina telo (v originalu L'ete ou Marine avait un corps). Novela bo v 550.000 izvodih izšla 13. julija z intervjujem pisateljice na zadnji strani časopisa, je povedala avtorica romanov Con brio in Smrt slovenske primadone, ki sta izšla pri slovenskih založbah, v prevodih pa pri nekaj tujih založbah.
Dosmrtna ječa za umor Jill Dando
02. 07. 2001 00.00
Londonsko sodišče za kazenske zadeve je 41-letnega Barryja Georgea zaradi umora priljubljene voditeljice na televiziji BBC Jill Dando danes obsodilo na dosmrtno ječo. Porota je nekdanjega glasbenika spoznala za krivega, čeprav je sam zanikal, da se je na dan umora nahajal na prizorišču kaznivega dejanja. Dandojeva je bila umorjena s strelom v glavo 26. aprila 1999 sredi belega dneva pred svojim domom v Fulhamu. Smrt priljubljene televizijske voditeljice je šokirala britansko javnost.
Ubiti trije palestinski aktivisti
02. 07. 2001 00.00
V izraelskem mestu Jahud blizu Tel Aviva sta danes eksplodirala dva avtomobila bombi, ki pa nista zahtevali žrtev. Po poročanju izraelskega radia, sta avtomobila v času eksplozije stala pred stanovanjskimi poslopji, povzročila pa naj bi nekaj gmotne škode. Odgovornost za eksploziji je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (FPLP. Privrženci oboroženega krila FPLP so izvedli ta dva napada, da bi maščevali smrt palestinskih aktivistov, ki so bili ubiti včeraj v Dženinu na Zahodnem bregu, je FPLP zapisala v sporočilu.
Prodaja organov kitajskih zapornikov
28. 06. 2001 00.00
Kitajski zdravnik Wang Guoqi, ki je pred časom pobegnil v Združene države, je pred komisijo ameriškega kongresa za človekove pravice spregovoril o načrtnih usmrtitvah in prodaji organov kitajskih zapornikov.
Ranjeni štirje Izraelci
25. 06. 2001 00.00
V Hebronu so bili danes ranjeni štirje Izraelci, dva naseljenca in dva izraelska vojaka, ki so jih zadeli streli iz palestinskih četrti Hebrona, so sporočili izraelski viri. V ZDA pa je prispel izraelski premier Ariel Šaron, ki bo imel vrsto srečanj z ameriškimi predstavniki o krizi na Bližnjem vzhodu. Šaron se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. To je drugi Šaronov obisk v ZDA, odkar je marca postal premier.
Ujeli člana Abu Sajafa
23. 06. 2001 00.00
Filipinska vojska je aretirala Mulu Abdullaha, enega izmed vidnejših članov uporniške skupine Abu Sjafa, ki na otoku Basilan, skoraj 1000 kilometrov južno od Manile, še vedno zadržujejo več kot 20 talcev. Oblasti niso razkrile okoliščin prijetja, je pa bila za Abdullahom zaradi ugrabitev, ropov in napadov razpisana nagrada milijon pesosov.
Nova usmrtitev v ZDA
19. 06. 2001 00.00
Mehičana Juana Raula Garza, ki so ga ameriške zvezne oblasti obsodile na smrt, je danes v mestu Terre Haute v ameriški zvezni državi Indiana doletela ista usoda kot bombnega atentatorja na zvezno stavbo v Oklahomi Timothyja McVeigha. Garza je bil usmrčen kmalu po 14. uri po srednjeevropskem času, usmrtili pa so ga v istem zaporu, v istem prostoru ter prav tako s smrtonosno injekcijo kot McVeigha prejšnji ponedeljek.
Beg gvatemalskih zapornikov
18. 06. 2001 00.00
Iz nekega zapora v Gvatemali je v nedeljo pobegnilo 70 zapornikov. Minister za notranje zadeve Byron Barrientos je sporočil, da sta bila med množičnim pobegom kaznjencev ubita dva paznika in nek zapornik, po navedbah policije pa sta na begu umrla še dva zapornika. Ta naj bi življenje izgubila, ko sta poskušala prečkati neko reko. Do večera so ujeli deset pobeglih zapornikov. Prizorišče množičnega pobega je bil zapor Canada v provinci Escuintla, ki leži 50 kilometrov južno od gvatemalske prestolnice, in ga domačini poimenujejo tudi El Infiernillo (Majhen pekel). Tamkajšnji zaporniki veljajo za izredno nevarne. Po mnenju notranjega ministra Barrientosa naj bi zapornikom pri uporu pomagali še nekateri pazniki, med pobeglimi pa je vsaj 20 obsojenih na smrt.
Preiskava nesreče se nadaljuje
13. 06. 2001 00.00
Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne, na poligonu, kjer slovenska vojska redno opravlja bojna streljanja. Tokrat so z minometi streljali pripadniki prvega bataljona 62. brigade iz Vipave, ki so bili v vojsko vpoklicani januarja. Z včerajšnjim streljanjem naj bi zaključili usposabljanje. Sedem granat so že izstrelili, pri osmi pa je minomet razneslo. Mlademu vojaku iz Škofje loke ni bilo pomoči. Na kraj nesreče so takoj poslali psihologa, o nesreči so takoj obvestili starše pokojnega vojaka. Drugega poškodovanca, vojaka na služenju vojaškega roka, ki je bil lažje poškodovan, so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center, profesionalnega vojaka, ki so ga po obrazu oplazili drobci zemlje in kamenja, pa so oskrbeli na licu mesta.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Usmrtili Timothyja McVeigha
11. 06. 2001 00.00
V Indiani so v ponedeljek nekaj po drugi uri popoldne po srednjeevropskem času usmrtili 33-letnega Timothyja McVeigha, obsojenega bombnega napada na zvezni urad v Oklahoma Cityju. Prva usmrtitev po zvezni zakonodaji po več kot 38. letih je, po besedah očividcev, minila brez zapletov.
Snemanja usmrtitve ne bo
09. 06. 2001 00.00
Timothy McVeigh, ki je leta 1995 v Oklahoma Cityju, izvedel najhujši teroristični bombni napad v ZDA, bo usmrčen v ponedeljek. Potem ko je prizivno sodišče v Denverju zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov, se je McVeigh odpovedal nadaljnjim poskusom pritožbe. Za nastavitev bombe je bil obtožen že avgusta 1997, vendar je odgovornost za smrt 168 ljudi priznal šele lani.
Odslej na fordih gume Continental
05. 06. 2001 00.00
Ameriški proizvajalec avtomobilskih pnevmatik Continental Tire North America namerava Fordu ponuditi milijon avtomobilskih pnevmatik, potem ko je moral Ford 22. maja pozvati 13 milijonov lastnikov avtomobilov, naj svoje jeklene konjičke pripeljejo v popravilo. Proizvajalec avtomobilov se je namreč vsem avtomobilom odločil zamenjati pnevmatike, za katere se je izkazalo, da so slabe. Pnevmatike so izdelali pri Firestonu, s katerim je Ford že prekinil vsakršno sodelovanje. Slabe pnevmatike na Fordovih modelih explorer in nekaterih drugih terenskih ter dostavnih vozilih so zaradi nesreč domnevno povzročile smrt 174 ljudi. Ford je zato pozval lastnike teh avtomobilov, naj pridejo zamenjat pnevmatike. Za to je namenil dve milijardi dolarjev.
Segundo odpovedal koncerte
04. 06. 2001 00.00
Sloviti kubanski pevec Compay Segundo, član zasedbe Buena Vista Social Club, je zaradi težke bolezni odpovedal vse letošnje koncerte, je sporočila münchenska koncertna agencija Tollwood.
Husseini pokopan ob mošeji Al-Aksa
01. 06. 2001 00.00
Nekaj tisoč Palestincev se je udeležilo pogrebnega sprevoda palestinskega državnika Faisala Husseinija v vzhodnem Jeruzalemu. Husseini je umrl v četrtek zvečer zaradi srčnega napada, v Ramalo pa so ga iz Kuvajta pripeljali prek Jordanije.
Philadelphija potrebuje zmago
31. 05. 2001 00.00
Medtem ko košarkarji Los Angeles Lakersov po "ekspresni" in drugi zaporedni uvrstitvi v veliki finale končnice severnoameriške poklicne lige NBA svoja telesa nastavljajo blagodejnemu kalifornijskemu soncu - seveda niso pozabili na temeljite priprave za finalno serijo -, pa na povsem drugem koncu ZDA na finalnih tekmah vzhodne konference potekajo neusmiljeni boji na življenje ali smrt. V petem srečanju finalne serije vzhoda je Philadelphia v domači dvorani First Union Center premagala Milwaukee z 89:88 in vodstvo v zmagah povišala na 3:2, finalno vozovnico pa si izbranci karizmatičnega trenerja Larryja Browna lahko priigrajo že v noči s petka na soboto, ko bodo v mestu piva Milwaukeeju odigrali šesto tekmo.
Obsojen nekdanji esesovec
30. 05. 2001 00.00
V Münchnu se je končalo sojenje 86- letnemu Antonu Mallothu, nekdanjemu esesovcu in pazniku v koncentracijskem taborišču Terezin. Sodišče ga je zaradi umorov judovskih zapornikov v letih 1943-44 obsodilo na dosmrtno ječo.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
ZRJ v zadnjem sektorju ob meji
24. 05. 2001 00.00
Jugoslovanske varnostne sile so se davi začele razvrščati v sektor B, zadnji del varnostnega območja ob meji med Srbijo in Kosovom. Jugoslovanske sile niso naletele na odpor tamkajšnjih albanskih upornikov, vendar so zaradi min napredovale zelo počasi. Osrednji del varnostnega območja pa bodo zasedli 31. maja.
Vaja kranjskih reševalcev
18. 05. 2001 00.00
Dober mesec dni po tragediji na Drulovki v Kranju, ko sta v kanjon reke Save v smrt omahnila dva fanta, so različne enote Civilne zaščite kranjske mestne občine danes izvedle vajo z naslovom Sava 2001 oziroma reševanja ponesrečencev na vodi in iz vode. V vaji, ki so jo sicer načrtovali že pred omenjenim tragičnim dogodkom je sodelovalo okoli 50 ljudi, od potapljačev, jamarjev, do tabornikov in drugih.
Republikanski ukrepi v ZDA
17. 05. 2001 00.00
Ameriški kongres je potrdil del predloga zakona o financiranju dejavnosti State Departmenta, ki prepoveduje ameriško finančno pomoč organizacijam, ki se v tujini ukvarjajo s pomočjo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Amandma so izglasovali z 218 glasovi proti 210. Predsednik George Bush je kmalu po prevzemu položaja prepovedal financiranje omenjenih organizacij, vendar je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma pred tednom dni potrdil predlog za odpravo Busheve prepovedi. Celotni predstavniški dom pa je sedaj z amandmajem odpravil odločitev odbora in po besedah zagovornikov splava na tisoče žensk v nerazvitih državah obsodil na smrt.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.