Sodišče
Odzivi na obsodbo Vinka Levstika
03. 07. 2001 00.00
Obsodba Vinka Levstika, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče za dva medvojna umora 15. junija obsodilo na 12 let zapora, je uperjena proti spravi in proti narodu in je, poleg novele zakona o oploditvah z biomedicinsko pomočjo, že drugi primer zlorabe oblasti v Sloveniji v kratkem času, je na novinarski konferenci Združenja za demokratizacijo javnih glasil (ZDJ) in Civilne družbe za demokracijo in pravno državo povedal predsednik ZDJ Vinko Vodopivec.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Podpisan dogovor o PCP-jih
03. 07. 2001 00.00
Danes naj bi minister za evropske zadeve Igor Bavčar, Sindikat delavcev gostinstva in turizma in predstavniki delodajalcev podpisali dogovor o programu preoblikovanja prostocarniskih prodajaln na mejah z Italijo in Avstrijo. Podpisali pa sta ga le dve strani, vlada in sindikat, predstavnik delodajalcev dogovora ni želel podpisati zaradi domnevnih neresnic, ki naj bi jih včeraj objavili na javni televiziji. Sporne naj bi bile trditve novinarke, da nihče od zaposlenih v PCP-jih ne bo ostal brez dela in da vlada posebej za zaposlene v teh prodajalnah povečuje prispevek pri vključitvi osebe v Sklad dela s 350 tisoč tolarjev na 500 tisoč tolarjev.
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Dosmrtna ječa za umor Jill Dando
02. 07. 2001 00.00
Londonsko sodišče za kazenske zadeve je 41-letnega Barryja Georgea zaradi umora priljubljene voditeljice na televiziji BBC Jill Dando danes obsodilo na dosmrtno ječo. Porota je nekdanjega glasbenika spoznala za krivega, čeprav je sam zanikal, da se je na dan umora nahajal na prizorišču kaznivega dejanja. Dandojeva je bila umorjena s strelom v glavo 26. aprila 1999 sredi belega dneva pred svojim domom v Fulhamu. Smrt priljubljene televizijske voditeljice je šokirala britansko javnost.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Rože za Miloševića
01. 07. 2001 00.00
Po prepričanju nekega starejšega Nizozemca je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji dvolično, saj je po njegovem mnenju nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića oktobra lani s položaja odstranila ameriška obveščevalna služba CIA, zločince pa bi bilo, kot je poudaril, potrebno iskati v ZDA, ki še vedno izvajajo smrtne kazni. Zato je razburjeni gospod v znak protesta skušal Miloševiću v zaporu osebno predati šopek rdečih vrtnic, ker pa mu pazniki tega niso dovolili, je šopek demonstrativno vrgel na tla.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Microsoft in vlada razglašata zmago
29. 06. 2001 00.00
Po odločitvi zveznega prizivnega sodišča v primeru Microsoft so tako predstavniki podjetja, kot predstavniki ameriške vlade in zveznih držav, ki največjega svetovnega proizvajalca operacijskih sistemov tožijo zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, razglašali zmago. Pravosodni minister John Ashcroft je zatrdil, da je zmagala njihova stran, ker je prizivno sodišče potrdilo mnenje prvostopenjskega sodišča, da je Microsoft kršil zakone. Predsednik Microsofta Bill Gates pa je razglašal zmago na podlagi tistega dela odločitve prizivnega sodišča, s katerim je bila zavrnjen ukaz sodnika Thomasa Penfielda Jacksona o razbitju Microsofta na dva dela. Prizivno sodišče v Washingtonu je odločitev sprejelo soglasno, pri tem pa še ošvrknilo Jacksona zaradi njegovih zaničevalnih izjav o Microsoftu in njegovem vodstvu.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Maradona očka proti svoji volji
29. 06. 2001 00.00
Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Armando Maradona je v petek vnovič postal očka, tokrat proti svoji volji. Sodišče v Buenos Airesu je ugodilo tožbi neke Argentinke, ki je dokazala, da je imela razmerje z Maradono, slednji pa je zavrnil genetski test, zato je sodišče odločilo, da je oče.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
Velika zmaga Microsofta
28. 06. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je v pritožbi računalniškega podjetja Microsoft na odločitev nižjestopenjskega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je lansko poletje ukazal razbitje podjetja na dva dela, soglasno razveljavilo odločitev omenjenega sodnika in naložilo nižjestopenskemu sodišču, naj o zadevi ponovno odloči, in sicer mora to storiti nov sodnik. Odločitev prizivnega sodišča pomeni veliko zmago za Microsoft.
Krstić zavrača obtožbe
28. 06. 2001 00.00
Odvetnik bosanskega Srba Radislava Krstića, Nenad Petrušić, je v zaključnem govoru danes v Haagu zavrnil vse obtožbe zoper Krstića, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo genocida nad Muslimani med pokolom v Srebrenici julija 1995. Obtoženi je pred sodiščem dejal, da je poveljstvo nad drinskim korpusom vojske Republike srbske še pred omenjenim pokolom predal drugemu častniku, poveljstvo pa znova prevzel po pokolu.
Konec preiskave v Batajnici
28. 06. 2001 00.00
V množičnem grobišču na območju policijskega vadbišča v Batajnici, severno od Beograda, so danes končali izkopavanja. Po prvih podatkih je bilo v grobišču najmanj 36 trupel albanskih civilistov s Kosova različnih spolov in starosti. Kot je poročal radio B-92 so za zdaj potrdili, da so bila v grobišču zakopana trupla osmih otrok, starih približno pet let, osemmesečnega fetusa ter petih najstnikov. Ostale žrtve so ženske in moški, na podlagi najdenih osebnih dokumentov pa so ugotovili, da so vse žrtve v grobišču albanski civilisti iz iste ulice v kosovskem kraju Suva Reka pri Orahovcu.
Šentjurski Tolo v stečaju
27. 06. 2001 00.00
Celjsko sodišče je danes sprejelo sklep o uvedbi stečajnega postopka v Tovarni lahke obutve Tolo iz Šentjurja, katere delavci so zaradi neizplačanih aprilskih plač, regresa za letni dopust in povračila stroškov prevoza na delo stavkali skoraj tri tedne. Kot je povedala predsednica Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije za celjsko regijo Majda Medved, bo sindikat v prihodnjih dneh podal kazensko ovadbo zoper nadzorni svet Tola, ki po njegovem mnenju ni opravil svoje naloge varuha kapitala, tako kot to veleva zakon o gospodarskih družbah. Po besedah Medvedove je zelo čudno, da nadzorni svet Tola ni sprejel nobenega sanacijskega programa podjetja, saj dolg podjetja s 369 milijoni tolarjev presega vrednost družbe, prijavljenih terjatev pa je bilo za 54 milijonov tolarjev.
Pridružitveni svetu EU in Slovenije
26. 06. 2001 00.00
Slovenija in Evropska unija sta bili na rednem letnem zasedanju pridružitvenega sveta v Luxembourgu zadovoljni z napredovanjem slovenskega približevanja uniji. Kot prelomen sta ocenili napredek na pristopnih pogajanjih, sploh v prvi polovici letošnjega leta, ko je, kot je ob tej priložnosti znova spomnila predsedujoča ministrskemu svetu EU, švedska zunanja ministrica Anna Lindh, Slovenija kot prva kandidatka za članstvo uspešno sklenila pogajanja o zahtevnem poglavju okoljske zakonodaje. Ob pohvalah in zagotovilu Lindhove, da je Slovenija resnično med najbolj pripravljenimi kandidatkami, pa je bila slovenska delegacija, ki jo je vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, deležna tudi nekaterih že znanih opozoril.
Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.
Odlok o sodelovanju s Haagom v veljavi
24. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je na sobotni popoldanski seji sprejela odlok o sodelovanju ZRJ s
Zaporna kazen za Šuštarja
23. 06. 2001 00.00
Sojenje obtoženemu Borisu Šuštarju, bivšemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo, in soobdolžencem - Stanislavu Droljcu, Rozani Šuštar in Boštjanu Šobi, ki se je začelo 12. aprila, se je zaključilo.
Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.
Deset let vrhovnega sodišča
22. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je po organizaciji in delu primerljivo z vrhovnimi sodišči držav Evropske unije, vstop Slovenije v omenjeno evropsko družino pa bo vrhovno sodišče pričakalo pripravljeno in prilagojeno za uporabo prava Evropske unije, je na današnji slovesni občni seji v počastitev 10. obletnice vrhovnega sodišča poudaril predsednik sodišča Mitja Deisinger. Ob tem je izrazil skupno željo sodnikov, da bi jim s trdim delom uspelo odpraviti zaostanke na sodiščih in zagotoviti sojenje v razumnem roku, s čimer bi okrepili pravno državo, vladavino prava in enakost pred zakonom. Slovesnosti so se poleg predstavnikov sodne veje oblasti udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za pravosodje Ivan Bizjak.
Dvoboj z Lewisom pogoj
22. 06. 2001 00.00
Boksarski prvak v težki kategoriji Hasim Rahman se bo moral najprej pomeriti z Britancem Lennoxom Lewisom, je odločilo ameriško sodišče. Rahman je postal prvak po verzijah WBC in IBF 22. aprila letos v JAR, potem ko je spravil na tla 35-letnega Lewisa, že pred tem dvobojem pa so se managerji v pogodbi dogovorili, da se mora Rahman v primeru zmage v svojem naslednjem dvoboju najprej pomeriti z Lewisom. Sodišče je še odredilo, da Rahman ne sme boksati 18 mesecev, če se najprej ne pomeril z Britancem.
Tolovi delavci še stavkajo
21. 06. 2001 00.00
Tovarna lahke obutve Tolo iz Šentjurja, ki je v finančne težave zašla že leta 1999, ko je podjetje zapustil tuj strateški partner Elefanten, ki je zapolnjeval več kot 60 odstotkov tovarniških zmogljivosti, je lani ustvarila 157 milijonov tolarjev izgube. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril član pogajalske skupine stavkajočih delavcev Tomaž Mlinar, se negativno poslovanje podjetja nadaljuje tudi letos, saj se je Tolova izguba v prvih štirih mesecih letos že povzpela na 49 milijonov tolarjev, v maju pa naj bi bilo izgube za še 25 milijonov tolarjev. Tako skupna Tolova izguba znaša približno 369 milijonov tolarjev, za izterjavo pa je prijavljeno 54 milijonov tolarjev, vendar je po Mlinarjevih besedah vprašljivo, koliko tega denarja se lahko sploh izterja. Stavka v podjetju - delavci stavkajo zaradi neizplačanih aprilskih plač, regresa za leta 2000 in povračila stroškov prevoza na delo stavkajo že 13 dan - pa se bo po prepričanju predsednice stavkovnega odbora Tola Nevenka Obrez, nadaljevala, vse dokler celjsko sodišče ne bo izdalo sklepa o uvedbi stečajnega postopka.
Ustavnost obveznega cepljenja otrok
21. 06. 2001 00.00
Društvo za svobodno odločanje (SVOOD) in 12 staršev posameznikov je prejšnji teden na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih. Vlagatelji pojasnjujejo, da je glavni razlog za pobudo prekomerno poseganje v človekove pravice, ki so zagotovljene v slovenski ustavi, poleg tega pa obveznost cepljenja pomeni, da starši največkrat niso seznanjeni s cepljenjem in morebitnimi negativnimi posledicami, so na današnji novinarski konferenci pojasnili vlagatelji pobude.