Sodišče EU
V iskanju novih odnosov s Slovenijo
08. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Tomčić je odlog razprave o sporazumu o meji s Slovenijo v saboru označil kot dobro potezo, saj bi trenutno vlada težko dosegla potrebno dvotretjinsko večino.
Tudi v opoziciji za Nato
22. 08. 2001 00.00
Nova Slovenija ima vstop v EU in zvezo Nato za prioriteti, vendar opozarjajo na premalo poudarjene koristi vstopa v Nato. Podobnega mnenja so tudi v SLS+SKD, ki pa zagovarjajo predhodne referendume.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Mirjani Marković odobrili vizo
08. 07. 2001 00.00
Haaško sodišče je ugodno rešilo prošnjo Mirjane Marković, da obiskuje svojega moža, nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki se nahaja v zaporu v Scheveningenu. Nizozemska vlada bo Mirjani Marković kmalu, preko pristojnega ministrstva, izdala vizo. Evropska komisija je na to dala svoj pristanek, saj se Mirjana Marković nahaja na "črnem" spisku oseb, ki se jim sicer v državah EU ne izdaja viz. Član delegacije Evropske komisje v ZRJ Aleksandar 195144orđević je prikazal uradno stališče Evropske komisije, ki je, da gre pri izdaji vize Mirjani Marković za izključno zadevo nizozemske vlade. Vizo se da časovno in namensko omejiti, tako da z njo ni mogoče potovati v druge države EU.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.
Pridružitveni svetu EU in Slovenije
26. 06. 2001 00.00
Slovenija in Evropska unija sta bili na rednem letnem zasedanju pridružitvenega sveta v Luxembourgu zadovoljni z napredovanjem slovenskega približevanja uniji. Kot prelomen sta ocenili napredek na pristopnih pogajanjih, sploh v prvi polovici letošnjega leta, ko je, kot je ob tej priložnosti znova spomnila predsedujoča ministrskemu svetu EU, švedska zunanja ministrica Anna Lindh, Slovenija kot prva kandidatka za članstvo uspešno sklenila pogajanja o zahtevnem poglavju okoljske zakonodaje. Ob pohvalah in zagotovilu Lindhove, da je Slovenija resnično med najbolj pripravljenimi kandidatkami, pa je bila slovenska delegacija, ki jo je vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, deležna tudi nekaterih že znanih opozoril.
Spet na referendum
19. 06. 2001 00.00
Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z državami članicami EU ni ustaven, kar pomeni, da prodajalne na avstrijski in italijanski meji do nadaljnjega ostajajo. Ustavni sodniki so s takšno odločitvijo pritrdili Novi stranki pri njihovem stališču, da je predsednik DZ Borut Pahor ravnal napačno, ko je zavrnil njihovo referendumsko pobudo. Kot je v pojasnilu odločbe zapisal predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, ima v nastalem položaju predsednik DZ Borut Pahor možnost, da spremeni svojo odločitev ter ugodi konec februarja letos vloženi pobudi Nove stranke za razpis naknadnega referenduma.
Odločitev sodišča v torek
15. 06. 2001 00.00
Ustavno sodišče je obravnavalo in odločilo o pobudi zunajparlamentarne Nove stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejah z Avstrijo in Italijo v mejne trgovine. Zakon, po katerem bi se morale prostocarinske prodajalne s 1. junijem preoblikovati v običajne trgovine, se trenutno ne izvaja, ker ga je ustavno sodišče 28. maja do svoje končne odločitve zdržalo. Prostocarinske prodajalne na meji z Avstrijo in Italijo tako zaenkrat še nemoteno poslujejo, kako so se ustavni sodniki odločili v četrtek, pa bodo strankam v postopku sporočili predvidoma v torek.
Sodišče EU kaznovalo Grčijo
04. 06. 2001 00.00
Sodišče Evropskih skupnosti je Grčiji določilo kazen po ugotovitvi, da odlagališče na Kreti ne ustreza standardom evropske zakonodaje o ravnanju z odpadkih, zaradi česar je bila Grčiji izrečena dnevna
V Bruslju molčijo
29. 05. 2001 00.00
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi pogajalci za vstop v EU, med njimi tudi Igor Bavčar, ki je izjavil da "vsaka odločitev, ki odlaga obveznosti, ki jih Slovenija sprejema v pogajanjih z EU, ogroža celoten pogajalski proces in kredibilnost države. Ne glede na to, da se odločitev nanaša na proceduro odločanja o referendumu o tem zakonu in ne na njegovo vsebino pa bo očitno vplivala na začetek veljavnosti zakona. Tega odlaga in na ta način tudi premika izvajanje obveznosti, ki jih je sprejel slovenski parlament in o njih seznanil tudi pristojne organe EU. Zato se mi zdi, da je ta razvoj dogodkov zaskrbljujoč." Po njegovi oceni bi lahko odločitev vplivala na potek in sklenitev pogajanj za vsaj tri poglavja pravnega reda EU, in sicer davke, carinsko unijo in zunanje ekonomske odnose.
Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?
08. 04. 2001 00.00
Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Mesić o vstopu v EU
21. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Dunaju dejal, da je Hrvaška od začetka reform pred letom dni spremenila številne zakone, da bi lahko čimprej pristopila k Evropski uniji. Po mnenju Mesića sprejemanje zakonov ni dovolj, zakone je potrebno tudi uresničevati. Nacionalistične demonstracije preteklih tednov v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, osumljenemu vojnih zločinov, po Mesićevih besedah ne bodo ogrozile reform.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Večja pooblastila EU v boju proti BSE
27. 12. 2000 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler se je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega dnevnika Die Welt zavzel za "večji manevrski prostor" Evropske unije pri nadzoru ukrepov v boju proti bolezni norih krav (BSE). "Nadzor EU mora biti omogočen neposredno na terenu in ne bi smel biti pogojevan s sporazumom med državami članicami," je menil Fischler, ki je obenem zavrnil možnost, da bi nadzor opravljala izključno EU.
Pogovori Koštunice in Jospina
22. 12. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je med včerajšnjim srečanjem z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Parizu izrazil upanje, da bodo jutrišnje parlamentarne volitve v Srbiji omogočile "napredek na poti demokracije in sprememb".
Jan O. Karlsson obiskal Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj in danes mudil predsednik Evropskega računskega sodišča Jan O. Karlsson. Na pogovorih z delegacijo slovenskega računskega sodišča se je včeraj seznanil z delom sodišča in njegovimi pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije pa mu je predstavilo makroekonomsko politiko in vlogo zbornice pri njenem oblikovanju. Danes je Karlssona sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Razveljavljena direktiva EU o prepovedi oglaševanja tobaka
05. 10. 2000 00.00
Evropsko sodišče je danes razveljavilo leta 1998 sprejeto direktivo EU, s katero bi petnajsterica do leta 2006 popolnoma prepovedala vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov na območju unije. Sodišče je namreč razsodilo, da je bila sprejeta na napačni pravni podlagi.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Odpravljene sankcije proti Avstriji
12. 09. 2000 00.00
Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Vlada jutri na ''dvodelni'' seji
19. 07. 2000 18.12
Državni zbor je danes po skrajšanem postopku na predlog vlade, ki je upoštevala odločbo ustavnega sodišča, soglasno noveliral zakon o političnih strankah. Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je omejevanje financiranja političnih strank iz državnega proračuna zgolj na parlamentarne stranke v nasprotju z ustavo. Ocenilo je tudi, da država z določitvijo načina financiranja političnih strank iz državnega proračuna mora zagotavljati enakopraven položaj tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih strank.
Nadaljevanje sankcij proti Avstriji?
02. 07. 2000 11.39
Francoski premier Lionel Jospin je sinoči pred kakimi 400 mladimi evropskimi socialisti - ti so se na pobudo francoske Socialistične stranke in Stranke evropskih socialistov (PSE) zbrali blizu Pariza - zatrdil, da bo Francija med svojim predsedovanjem EU ohranila diplomatske sankcije ostalih 14 članic EU proti Avstriji.
Chirac za osamitev Dunaja
28. 06. 2000 08.18
Francoski predsednik Jacques Chirac je ob koncu dvodnevnega obiska v Nemčiji zatrdil, da ni spremenil svojega mnenja o sankcijah, ki jih je 14 držav EU februarja uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov v novi vladi. Po njegovih besedah Francija med svojim predsedovanjem EU, ki se začne 1. julija, ne bo ravnala drugače kot njena predhodnica Portugalska.