Sodišče
Nezakonitosti v občini Ruše
14. 07. 2001 00.00
Občina Ruše se je v letih 1999 in 2000 nezakonito zadolževala, nezakonito izplačevala denar na hranile knjižice klubov svetnikov ter oddajala investicijska dela v nasprotju z veljavnimi predpisi, presegla pa je tudi pristojnosti pri izvrševanju proračuna, je v predhodnem poročilu ugotovilo računsko sodišče. Občinskemu svetu je priporočilo, da pooblasti župana za prerazporejanje sredstev znotraj posameznega namena proračuna.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
New Mexico ne bo tožil Microsofta
13. 07. 2001 00.00
Ameriška zvezna država New Mexico je presenetljivo odstopila od protimonopolne tožbe proti največjemu svetovnemu proizvajalcu računalniških operacijskih sistemov Microsoftu. Podjetje in pravosodno ministrstvo omenjene države sta dosegla dogovor o izvensodni poravnavi, pri čemer bo Microsoft državi povrnil sodne stroške, New Mexico pa bo sodeloval pri delitvi morebitne odškodnine, do katere bi prišle preostale države in zvezno pravosodno ministrstvo. Microsoft je že v sredo napovedal, da bo spremenil poslovno obnašanje pri ponudbah operacijskega sistema Windows proizvajalcem računalnikov, kar naj bi bilo za New Mexico dovolj. Microsoft pričakuje, da se bodo tudi druge zvezne države v kratkem odločile za podoben korak.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
Podmladek v sporu z Uradom za mladino
12. 07. 2001 00.00
Socialdemokratska mladina (SDM) je od urada za mladino (UM) dobila dopis, s katerim jo le-ta obvešča, da bodo finančno podprli dva njihova projekta, med njimi tudi projekt Naš prostor pod soncem. Hkrati pa UM pred tem SDM ni podelil statusa nacionalne mladinske organizacije za letošnje leto z obrazložitvijo, da ta projekt ne ustreza razpisnim pogojem, so sporočili iz SDM.
Drnovšek o denacionalizaciji
12. 07. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z odločitvijo kmetijskega ministra Franca Buta o vračilu pokljuških gozdov cerkvi in nasprotno odločitvijo kulturne ministrice Andreje Rihter o ne-vračanju Blejskega otoka povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja.
Cerkev vztraja pri vrnitvi otoka
11. 07. 2001 00.00
Blejska župnija bo kljub mnenju kulturnega ministrstva, da vrnitev otoka in nepremičnin na njem v naravi ni mogoča, še naprej vztrajala pri tem, da dobi otok nazaj. Zaradi tega tudi ne namerava vložiti nikakršne zahteve po odškodnini.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Ruski general priznal zločine v Čečeniji
11. 07. 2001 00.00
Ruski general Vladimir Moltenskoj je priznal, da so pripadniki ruskih enot pretekli konec tedna zagrešili hude zločine med vojaškimi operacijami v vaseh Asinovskaja in Sernovodsk na zahodu Čečenije. To je prvič, da je kakšen ruski general izrekel kritike na račun vojske.
Stavka v pivškem Javorju nezakonita
10. 07. 2001 00.00
Delovno sodišče v Postojni je odločilo, da je bila stavka v Javorjevih družbah Opažni elementi in Furnir, ki je potekala med 12. februarjem in 13. marcem v Opažnih Elementih in med 12. februarjem in 2. marcem v Furnirju, nezakonita. O tem je dopoldne vodstvo podjetja seznanilo javnost.
Ključno vprašanje je meja s Hrvaško
09. 07. 2001 00.00
S sobotno sejo sveta SDS, ki po odločitvi na majskem kongresu postaja najpomembnejši strankin organ med kongresoma, se je zaokrožil proces sprememb v stranki, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Svet je sicer za svojega predsednika izvolil Milana Zvera, za podpredsednika stranke Miho Brejca in Andreja Bručana, glavni tajnik pa ostaja Dušan Strnad. V stranki po Janševih besedah tudi razmišljajo, da bi uvedli novo funkcijo političnega tajnika.
Sporna vrnitev gozdov
09. 07. 2001 00.00
Vse to, za kar so si od sprejetja enega najpomembnejših osamosvojitvenih zakonov - zakona o denacionalizaciji, prizadevali odkriti nasprotniki cerkvenih zahtev po gozdovih, je s formalno odločitvijo ministra Francija Buta padlo v vodo. Osem tisoč hektarjev prvovrstnega gozda se je ponovno znašlo v rokah ljubljanske nadškofije.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Pinochet ni sposoben za sojenje
09. 07. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je začasno zaustavilo kazenski postopek proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Avgustu Pinochetu, ki je obtožen množičnega kršenja človekovih pravic. Kot je odločilo sodišče, 85-letni nekdanji diktator ni psihično sposoben za sojenje. Po mnenju pravnih strokovnjakov je sedaj verjetno, da se bo Pinochet izognil sojenju v Čilu, kjer je vladal med letoma 1973 in 1990.
FIFA proti rasizmu
08. 07. 2001 00.00
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je na kongresu v argentinski prestolnici Buenos Airesu najavila oster boj proti rasizmu v nogometu. Delegati so sprejeli posebno resolucijo, v kateri pozivajo klube, sodnike, nogometaše, navijače, trenerje in medije, da se z vsemi sredstvi uprejo naraščajoči rasni nestrpnosti na nogometnih stadionih, proti razpihovalcem rasizma pa tudi ustrezno ukrepajo. Na kongresu sta na temo boja proti rasizmu spregovorila tudi francoski reprezentant Lilian Thuram ter legendarni Brazilec Pele, delegati pa so 7. julij tudi določili za mednarodni dan boja proti rasizmu v nogometu.
Jason Schwab obtožen
08. 07. 2001 00.00
Sodišče za mladoletne je obtožilo Jasona Schwaba (18), ker je aprila lani vdrl v računalnik ameriške vesoljske agencije NASA v raziskovalnem središču Ames v severni Kaliforniji.
Priprtje Karadžićevega ''bodyguarda''
08. 07. 2001 00.00
Srbska tajna policija je prijela nekdanjega vodjo telesnih stražarjev Radovana Karadžića, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Dragana Bojića so zaslišali v zvezi s krajem bivanja in skrivališči nekdanjega srbskega voditelja v BiH, so sinoči v Beogradu sporočili viri v srbskem notranjem ministrstvu. Bojića naj bi prijeli pred tremi dnevi na srbskem ozemlju in ga od takrat zaslišujejo. Kot navaja isti vir, naj bi bili pod nadzorom tudi ostali Karadžićevi telesni stražarji, ki se nahajajo v Srbiji. Radovan Karadžić je bil po nekaterih podatkih nazadnje v Srbiji januarja letos.
Mirjani Marković odobrili vizo
08. 07. 2001 00.00
Haaško sodišče je ugodno rešilo prošnjo Mirjane Marković, da obiskuje svojega moža, nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki se nahaja v zaporu v Scheveningenu. Nizozemska vlada bo Mirjani Marković kmalu, preko pristojnega ministrstva, izdala vizo. Evropska komisija je na to dala svoj pristanek, saj se Mirjana Marković nahaja na "črnem" spisku oseb, ki se jim sicer v državah EU ne izdaja viz. Član delegacije Evropske komisje v ZRJ Aleksandar 195144orđević je prikazal uradno stališče Evropske komisije, ki je, da gre pri izdaji vize Mirjani Marković za izključno zadevo nizozemske vlade. Vizo se da časovno in namensko omejiti, tako da z njo ni mogoče potovati v druge države EU.
Premier zavrača očitke
07. 07. 2001 00.00
Odločbo o vračilu gozdov je izdalo kmetijsko ministrstvo, saj premier v denacionalizacijske odločbe ne sme posegati, so sporočili iz urada vlade. S tem so se odzvali na obtožbe, da je vrnitev gozdov na Pokljuki narekoval premier Janez Drnovšek.
Zaradi lisic na evropsko sodišče?
06. 07. 2001 00.00
Pobudniki razpisa referenduma o vklepanju avtomobilov v Ljubljani so včeraj predsedniku ustavnega sodišča Francu Testenu poslali priporočen dopis, s katerim želijo pospešiti reševanje zadeve, ki so jo na omenjeno sodišče vložili 7. maja, po tistem, ko so njihovo pobudo za razpis referenduma zavrnili tako ljubljanska županja Vika Potočnik kot tudi upravno in vrhovno sodišče, je v sporočilu za javnost zapisala Mateja Klarič, zastopnica pobudnikov. V dopisu Testena pobudniki tudi obveščajo, da so z zadevo pripravljeni, če slovenski sodni sistem pobude ne bo pošteno obravnaval, seznaniti tudi evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Incotel vložil predlog za izvršbo
05. 07. 2001 00.00
Novomeško telekomunikacijsko podjetje Incotel bo na ministrstvo za informacijsko družbo vložilo predlog za izvršbo odločbe ministrstva o priklopu Incotela na javno telekomunikacijsko omrežje PSTN, ki ga mora opraviti Telekom Slovenije, je povedal komercialni direktor Incotela Zvonko Mrhar. Odločbo je ministrstvo izdalo 30. marca, Telekom Slovenije, ki se je na odločbo sicer pritožil, pa bi moral medomrežno povezavo vzpostaviti v 30 dneh, to je do 3. maja.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Vračanje gozdov v TNP-ju
05. 07. 2001 00.00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odločbo o vrnitvi 8254 hektarjev zahtevanih nepremičnin v Triglavskem narodnem parku (TNP) ljubljanski nadškofiji. Omenjeno odločbo je ministrstvo izdalo "glede na to, da zakon o ohranjanju narave ne more določati ovir za vrnitev nepremičnin v postopku denacionalizacije in ker ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji ovire niso bile podane", so sporočili iz ministrstva. Po mnenju ministrstva zakon o ohranjanju narave, ki je začel veljati šele 29. julija 1999, ne more vplivati na postopke denacionalizacije, ki bi morali biti po zakonu končani že pred uveljavitvijo omenjenega zakona. S tem je zavrnilo stališče Upravne enote Radovljica, ki je 12. aprila letos zavrnila zahtevo Nadškofije Ljubljana za vrnitev v naravi gozdov in drugih zemljišč, ki ležijo v območju TNP.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.