Sodišče
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Aretacija Anića
31. 03. 2001 00.00
Hrvaška policija je v Splitu aretirala bosanskega Hrvata Miroslava Anića, ki ga je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Splitsko sodišče je za 30-letnega Anića že odredilo zapor. Policija pa z drugimi podrobnostmi ni postregla.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Zapornik si je zašil usta
29. 03. 2001 00.00
Eden od zapornikov v zaporu v Göteborgu si je iz protesta zašil usta, ker prizivno sodišče ni upoštevalo njegove pritožbe. Šivank doslej niso obravnavali kot problematičnih za varnost zapornikov in nihče ni niti pomislil, da bi se lahko zgodilo kaj takega, so sporočili iz zapora.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
Zagožen ne pozna pogodbe
28. 03. 2001 00.00
Nekdanji minister za gospodarstvo v Bajukovi vladi Jože Zagožen je s sporočilom za javnost na obtožbe, ki so se pojavljale v medijih v zvezi s spornim nakupom računalniške opreme na ministrstvu v času njegovega mandata danes, odgovoril, da pogodbe o nakupu računalniške opreme ne pozna, niti je ni podpisal, čeprav je bil obveščen, da se oprema nabavlja. Zagožen dodaja, da bi v kolikor bi pri nakupu omenjene opreme res prišlo do tako velikih napak, bi to moralo že pred meseci ugotoviti računsko sodišče. Zagožen pojasnjuje, da sicer ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo, da bi lahko o zadevi natančneje razsojal, je pa bil s strani nekdanjih sodelavcev obveščen, da je glede na takrat veljavni zakon o javnih naročilih nakup potekal zakonito. Center vlade za informatiko je namreč z javnim razpisom izbral usposobljene ponudnike, strokovna komisija pa je nato izmed njih pridobila tri ponudbe in izbrala najbolj ugodno.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Kazenska ovadba proti bivšemu ministru
27. 03. 2001 00.00
Na ministrstvu naj bi že v nekaj dneh na policijo vložili kazenski ovadbi proti nekdanjemu ministru Jožetu Zagožnu in nekdanjemu generalnemu sekretarju Dragu Bitencu. Medtem ko oba očitke glede spornega nakupa računalniške opreme zanikata, jima sedanje ministrstvu vodstvo ministrstva očita prekoračitev pooblastil in pa zlorabe položaja.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Gusinski na prostosti
26. 03. 2001 00.00
Sodišče v Madridu je danes odločilo, da lahko ruski medijski mogotec Vladimir Gusinski proti plačilu varščine v višini 6 milijonov evrov zapusti preiskovalni zapor v Španiji. 48-letni Gusinski, zoper katerega v Španiji poteka postopek za izročitev Rusiji, bo tako na prostem, dokler se španske oblasti ne bodo odločile, ali ga bodo izročile Rusiji. Gusinski se bo sicer moral vsak dan javiti oblastem v kraju San Roque na jugu Španije, kjer živi, medtem ko bo pokrajino Cadiz lahko zapustil le s posebnim dovoljenjem sodišča.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Češki navijač obsojen
23. 03. 2001 00.00
Devetnajstletni češki nogometni navijač 15 mesecev ne bo smel na nogometne stadione. Sodišče v Uherskem Hradištu je navijača moravskega kluba Stavo Artikel Brno na ta način kaznovalo zaradi udeležbe v izgredih in napada na policista. Če bo navijač v tem času prišel na stadion, mu grozi osemmesečna zaporna kazen, poročajo petkovi češki časniki.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Levstik z obtožbo manj
22. 03. 2001 00.00
V sodni mapi zoper domobranca Vinka Levstika, obtoženega vojnih hudodelstev, je bilo sprva trinajst spisov. Zdaj sta ostala le še dva. Sodišče je namreč danes zavrglo še eno tožbo - nadomestno, ki pa je bila vložena prepozno. "Od prvotnih trinajstih Levstiku očitanih hudih kaznivih dejanj ostajata predmet postopka po zaslišanju 186 prič le še dve," je po sklepu senata povedal Levstikov odvetnik Danijel Starman.
Coppola izgubil tožbo
22. 03. 2001 00.00
Režiser Francis Ford Coppola je izgubil več let trajajočo tožbo zoper filmski studio Warner Brothers. Coppola namreč zatrjuje, da naj bi z omenjenim studiem podpisal pogodbo za snemanje filma o Ostržku, slednji pa to zanikajo.
Mladoporočenca tožila fotografa
21. 03. 2001 00.00
Neka mladoporočenca iz Malezije sta tožila fotografa, ker nista bila zadovoljna s poročnimi fotografijami, ki jih je posnel na njuni poroki. Fotografu namreč ni uspelo, da bi imel ženin v skladu z njunimi željami na fotografijah znatno svetlejšo polt kot v resnici, popačil pa naj bi tudi nevestino brado.
Nepravilnosti na računskem sodišču
20. 03. 2001 00.00
Vse pogosteje poročamo o razkritjih nezakonitih poslov v državni upravi. Tokrat naj bi do nepravilnosti prišlo celo na računskem sodišču, kjer so decembra lani najeli parkirne prostore in parkirne kartice razdelili zaposlenim. Nekateri menijo, da zakon o tem ne govori, na računskem sodišču pa obtožbe o nezakonitem delovanju ostro zavračajo.
Arnes dobil cenejši klicni številki
20. 03. 2001 00.00
Po razrešitvi Upravnega odbora februarja letos je delo na ARNES-u lahko spet normalno steklo in njegovim uporabnikom v izobraževalni in raziskovalni sferi so v preteklih dneh uspeli ponuditi dve novosti.
Ozemlje v zameno za mir
20. 03. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron se je v ponedeljek v Washingtonu srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice in direktorjem CIA Georgem Tenetom, v torek pa ga bo sprejel predsednik George Bush. Šaron bo v sredo obiskal še New York, kjer se bo pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in predstavniki judovskih organizacij v mestu. Glavni namen Šaronovega obiska v ZDA je pridobivanje ameriške podpore za njegov pristop k reševanju izraelsko-palestinskega spora in prepričevanje ameriške administracije, da bi pritisnila na Palestince, naj ustavijo nasilje.
Stečaj Aerodroma Maribor
19. 03. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek za podjetje Aerodrom Maribor, za stečajno upraviteljico pa je stečajni senat imenoval Majdo Jaki.
V Iranu prepovedana opozicija
18. 03. 2001 00.00
Iransko revolucionarno sodišče je prepovedalo delovanje opozicijskega Gibanja za osvoboditev Irana, je danes poročal tamkajšnji radio. Ta napredna islamska skupina je sicer prepovedana, vendar so doslej njeno delovanje dopuščali. "Vsakršne dejavnosti gibanja so prepovedane in nezakonite," je dejal predstavnik sodišča in dodal, da je cilj njegovih članov zrušitev islamske ureditve v državi.
Puff Daddy izpuščen
18. 03. 2001 00.00
Sodišče v New Yorku je izpustilo črnskega rap pevca Seana "Puffya" Combsa, bolj znanega pod imenom Puff Daddy, ki je bil obtožen streljanja v nekem nočnem klubu, posedovanja orožja in podkupovanja.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Geri Halliwel brez dovoljenja
16. 03. 2001 00.00
Nekdanja članica skupine Spice Girls Geri Halliwel za 42 dni ne bo smela sesti za volan. Tako je odločilo sodišče v angleškem mestecu Watford , poleg tega pa bo morala plačati še kazen v višini okoli 120.000 tolarjev.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Potrjena začasna izpustitev Pinocheta
14. 03. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes potrdilo odločitev preiskovalnega sodnika Juana Guzmana, ki je v ponedeljek odredil začasno izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinochetovi odvetniki bodo v zameno za začasno izpustitev plačali varščino v višini dveh milijonov čilskih pesov (približno 3400 ameriških dolarjev). Preiskovalni sodnik Guzman ni pojasnil, zakaj se je odločil, da bo po 40 dneh 85-letnega Pinocheta začasno izpustil iz hišnega pripora..
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Pravnomočna obtožnica
14. 03. 2001 00.00
Primer bivšega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, ki je zaradi suma jemanja podkupnin že štiri mesece v priporu, je prišel do pomembne prelomnice. Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je večino ugovorov odvetnikov obtoženih zavrnil, tako da so obtožnice zoper Šuštarja, njegovo ženo Rosano, Stanislava Droljca in Boštjana Šobo zdaj pravnomočne. Sojenje proti Šuštarju in njegovim pomagačem se bo tako lahko začelo, iz te zgodbe pa se je za zdaj zaradi pomanjkanja dokazov izvlekel le odvetnik Zoran Korenčan, ki naj bi Šuštarju pomagal skrivati podatke.
Zahteve Karađorđevićev tudi v Sloveniji?
13. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević, ki ima po novem spet jugoslovansko državljanstvo, se, kot je napovedal, namerava vrniti v Beograd. Kraljeva družina bo v Srbiji skušala doseči vrnitev leta 47 odvzetega ji premoženja. Precej premoženja pa so Karađorđevići imeli tudi v Sloveniji.