Sodišče
Zavrnjeni pobudi za oceno ustavnosti volilne zakonodaje
22. 09. 2000 00.00
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti določb zakona o volitvah v DZ in odloka o razpisu rednih volitev v DZ. Zavrglo pa je pobudi za začetek postopka ocene ustavnosti določb ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena ustave ter odloka o razglasitvi tega ustavnega zakona.
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.
Ciper obtožuje Turčijo
20. 09. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes začelo zasedanje v meddržavnem procesu, v katerem Ciper obtožuje Turčijo kršenja človekovih pravic. Predsednik sodišča Luzius Wildhaber se je skupaj z 20 evropskimi sodniki odločil, da bo zasedanje kljub odsotnosti obtožene strani, turške vlade, potekalo, saj se ga udeležuje delegacija desetih odvetnikov in svetovalcev ciprskih Grkov ter nikozijske vlade.
MP3.com v Evropi
20. 09. 2000 00.00
MP3.com se seli v Evropo. Michael Robertson, izvršni direktor podjetja je napovedal, da bo MP3.com odprl spletne strani v številnih evropskih državah, najprej v Nemčiji, Španiji in Franciji. Razlog poteze je delno v tem, da MP3.com v ZDA bojuje sodne bitke zaradi kršitve avtorskih pravic nekaterih založb (prvostopenjsko sodišče ga je že spoznalo za krivega, a se je na sodbo že pritožil) in upa, da bo v Evropi naletel na bolj razumevajoča ušesa. Menda je podjetje že pridobilo vse potrebne licence za nastop na evropskih trgih.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Tevž se je pritožil na sodbo vrhovnega sodišča
18. 09. 2000 00.00
Ker je vrhovno sodišče v senatu na prvi stopnji prejšnji teden zavrnilo kot neutemeljeno tožbo prejšnjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Petra Tevža, ki jo je prek ljubljanskega odvetnika Stojana Zdolška v upravnem sporu vložil zoper slovensko vlado zaradi razrešitve in imenovanja novega predsednika Telekomove uprave, se je Peter Tevž danes zoper takšno sodbo vrhovnega sodišča pritožil.
Nova usmrtitev v Ameriki
15. 09. 2000 00.00
Kljub mednarodnim pozivom k pomilostitvi, so v ameriški zvezni državi Virginija usmrtili Dereka Barnabeija. 33-letni Barnabei, sicer italijanskega porekla, je bil na smrtno kazen obsojen zaradi posilstva in umora 17- letne študentke leta 1993.
Odpravljene sankcije proti Avstriji
12. 09. 2000 00.00
Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
Obtoženi Hrvat se je predal
07. 09. 2000 00.00
Preiskovalnemu sodniku sodišča v Mostarju se je danes predal Erhad Poznič, eden od petih mostarskih Hrvatov, proti katerim je vložena obtožnica zaradi suma sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti civilistom in vojnim ujetnikom, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve hercegovsko-neretvanske županije. Poznič je eden od petih obtoženih mostarskih Hrvatov, za katerimi je notranje ministrstvo hercegovsko-neretvanske županije razpisalo tiralico. Ministrstvo je ostale obtožence pozvalo, naj sledijo Pozniču in se predajo pravosodnim organom. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je županijskemu sodišču v Mostarju predalo pristojnosti nad temi petimi obtoženci.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Neonacisti protestirajo
02. 09. 2000 00.00
Kakih 200 skrajnih desničarjev je danes v Neumünstru pripravilo demonstracije, na katerih so protestirali proti načrtom mestnih oblasti, ki so napovedale zaprtje neonacističnega lokala, imenovanega Club 88. Prišlo je do manjših prask med okoli 200 levičarji in antifašisti, ki so s kamenjanjem skušali ustaviti protestni shod okoli dvakrat večjega števila skrajnih desničarjev. Policija je izjavila, da ni bil nihče ranjen in nihče aretiran.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Zavrnjen izpust domnevnega vohuna
02. 09. 2000 00.00
Prizivno sodišče v Denverju je takoj po prejemu pritožbe tožilstva na odločitev sodnika Jamesa Parkerja v Albuquerqueju o izpustitvi iz pripora po plačilu varščine za jedrskega znanstvenika po rodu s tajvana Wen Ho Leeja, to odločitev zavrnilo in ukazalo, da mora Lee ostati v zaporu.
Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.
Trije modreci šele v nekaj tednih
31. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice pooblastilo za preučevanje razmer v Avstriji, nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški pravni strokovnjak Jochen Frowein, so danes nepričakovano zaključili svoje zasedanje na Inštitutu Max Planck za mednarodno pravo v nemškem Heidelbergu. Trije modreci so sporočili, da je glavni del poročila o političnih razmerah v Avstriji in stranki FPÖ pripravljen, poročilo pa bodo dokončali v prihodnjih tednih. Kdaj točno bodo modreci predstavili poročilo, niso povedali. Trije modreci bodo zadnje popravke poročila v prihodnjih dneh obdelovali prek interneta iz domačega okolja, da ne bi bili pod pritiskom. Dodali so, da med njimi glede vsebine poročila ni nikakršnih spornih točk.
Prvič ugodili ločitveni zahtevi ženske
28. 08. 2000 00.00
Sodišče v Gizi je na podlagi marca lani sprejetega zakona prvič ugodilo ločitveni tožbi, ki jo v tej državi vložila ženska. Sodba 46-letni neimenovani ženski dovoljuje ločitev od 39-letnega moža. Ženska, ki se je leta 1987 poročila v Kuvajtu, je v skladu z določili zakona možu vrnila denar, ki ji ga je dal ob poroki. Kot to zahteva zakon, se je morala žena najprej odpovedala finančnim pravicam, sodišče pa ji je, po treh mesecih, med katerimi naj bi se z možem poskusila spraviti, dovolilo ločitev.
Modreci predlagajo odpravo sankcij
26. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice imenovalo, da preučijo notranjepolitične razmere v Avstriji, potem ko je članica vladne koalicije postala avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe), naj bi predlagali odpravo sankcij proti Dunaju, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na dobro obveščene vire iz Bruslja. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein ne načrtujejo ponovnega obiska v Avstriji, prav tako tudi ne srečanja z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem, poroča časnik.
Janša prejel grozilno pismo
25. 08. 2000 00.00
Obrambni minister Janez Janša je včeraj prejel grozilno pismo, v katerem mu tako imenovano ljudsko sodišče pri Organizaciji odpora napoveduje, da mu bodo v mesecu dni odvzeli življenje. Enako pismo je romalo tudi v državni zbor. Policija je zadevo začela preiskovati. Izvedeli pa smo, da med našimi politiki takšna pisma niso redkost.
Pučnik toži DZ
25. 08. 2000 00.00
176 udeležencev referenduma o volilnem sistemu na čelu z Jožetom Pučnikom, je danes na Evropsko sodišče za človekove pravice naslovilo tožbo zoper državni zbor. Očitajo mu izničenje odločitve, da je na referendumu decembra leta 1996 zmagal dvokrožni večinski sistem. To odločitev je takrat blagoslovilo celo Ustavno sodišče.
Dražje iskanje pravice
23. 08. 2000 00.00
Danes je začela veljati novela zakona o sodnih taksah. Z njo se zvišujejo takse v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, znižujejo pa se denimo takse v zadevah socialnega varstva. Državni svet pa je zaradi povišanja taks v gospodarskih sporih napovedal pritožbo na ustavno sodišče.
Novela zakona o političnih strankah
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem bo stopila v veljavo novela zakona o političnih strankah, ki ga je DZ sprejel na junijski seji. Vlada je v noveli predvsem upoštevala odločbo ustavnega sodišča, ki je med drugim ugotovilo, da je omejevanje financiranja političnih strank iz državnega proračuna zgolj na parlamentarne stranke v nasprotju z ustavo. Ocenilo je tudi, da mora država z določitvijo načina financiranja političnih strank iz državnega proračuna zagotavljati enakopraven položaj tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih strank.Vlada je s spremembo 23. in 26. člena zakona upoštevala odločbo ustavnega sodišča, s tem da je pri določitvi financiranja političnih strank iz sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti odpravila razlikovanje med strankami, ki so na volitvah uspele, in tistimi, ki so sicer kandidirale svoje kandidate, pa na volitvah niso uspele. Pri tem je kriterij za pridobitev sredstev vezan na udeležbo strank na volitvah in na pogoj, da so stranke na volitvah dobile določeno podporo volilcev, to se pravi najmanj en odstotek glasov v državi ob pogoju, da je stranka kandidirala v najmanj 3/4 volilnih enot za volitve v DZ in dobila 50 odstotkov glasov, potrebnih za pridobitev enega mesta v občinskem svetu.
Dražje sodne takse
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem začne veljati novela novela zakona o sodnih taksah, ki jo je sprejel državni zbor na julijski seji. Novela pomeni uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča ter obenem tudi zvišanje taks v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, ter manjše spremembe v zadevah upravnega spora, ločeno posebej za zadeve socialnega varstva, kjer se takse znižujejo, ter posebej za ostale zadeve upravnega spora. Po novem bo potrebno na področju kazenskih zadev za takso za vlogo namesto dosedanjih 4500 tolarjev plačati 7500 tolarjev, za odločbo in za pravno sredstvo pa namesto dosedanjih 7500 tolarjev 12.000 tolarjev. Taksi za tožbo in za sklep v sporih zaradi motenja posesti znašata po 15.000 tolarjev. V postopkih upravnega spora pa se višina takse za tožbo zvišuje kar za 166 odstotkov, in sicer s 4500 na 12.000 tolarjev, medtem ko se taksa za tožbo v zadevah socialnega varstva zmanjšuje za 17 odstotkov na 3750 tolarjev, enako vsoto bo potrebno plačati za takso za pravno sredstvo v zadevah socialnega varstva, kar pomeni 37,5-odstotno znižanje višine takse. Kar za 500 odstotkov se bo zvišala taksa za pravno sredstvo, ki odslej namesto 6000 znaša 30.000 tolarjev, po 25 odstotkov pa se zvišata taksi za odločbo kakor tudi za tožbo v zadevah socialnega varstva - za prvo bo treba odšteti 15.000 tolarjev (prej 12.000), za drugo 3750 tolarjev (prej 3000 tolarjev).
Aretacija skupine teroristov
22. 08. 2000 00.00
Izraelski predstavniki so v ponedeljek izjavili, da so v preteklih tednih aretirali 23 posameznikov, osumljenih načrtovanja bombnih napadov na izraelske cilje, ki naj bi bili povezani z militantnim, v Saudski Arabiji rojenim Osamom bin Ladenom.
Proces proti trem neonacistom
22. 08. 2000 00.00
V nemškem mestu Haale se je začel sodni proces proti trem obritoglavcem, ki so obtoženi naklepnega umora. Letos junija so namreč v parku do smrti pretepli emigranta iz Mozambika, ki se je vračal z dela.
Pinochet bo zaslišan 9. oktobra
21. 08. 2000 00.00
Čilsko sodišče bo nekdanjega diktatorja Augusta Pinocheta, obtoženega kršenja človekovih pravic v času svoje vladavine, zaslišalo 9. oktobra, je danes povedal sodnik Juan Guzman, zadolžen za obtožnico proti Pinochetu.