Sodišče
Zaporne kazni za 17 kosovskih Albancev
16. 12. 1997 14.55
V Prištini so danes na zaporne kazni od štiri do dvajset let obsodili 17 kosovskih Albancev, ki naj bi med letom 1992 in začetkom letošnjega leta kot člani neke tajne secesionistične organizacije izvedli vrsto atentatov.
Zapestnica namesto okovov
14. 12. 1997 11.34
Francoski obsojenci bodo zaporno kazen po novem lahko odsedeli doma, a ne vsi. Najnovejši izum >>elektronske ječe<< bodo lahko koristili le kršitelji zakona, ki jim bo sodišče izreklo zaporno kazen, nižjo od enega leta in pa tisti, ki morajo od sicer daljše zaporne kazni odsedeti le še dvanajst mesecev ali manj. Odločitev je po sprejetju v francoski narodni skupščini pred nekaj dnevi potrdil tudi francoski senat. Tisti zaporniki, ki se bodo (lahko) odločili za >>domači zapor<<, bodo morali nositi posebno zapestnico, preko katere jih bodo pristojni organi stalno nadzirali. Obsojenci se bodo od posebnega oddajnika, ki bo nameščen v njihovem stanovanju, smeli oddaljiti le za največ 45 metrov. Elektronika naj bi francoskim oblastem tako že čez nekaj mesecev pomagala razbremeniti prepolne zapore. >>Elektronski povodec<< za zapornike se je uveljavil tudi na Nizozemskem, Švedskem in v ZDA.
Italijansko sodišče oprostilo ljubitelja Marleya in trave
13. 12. 1997 10.54
Nek italijanski pridelovalec biohrane, ljubiteljski homeopat in izpričan privrženec Boba Marleya in rastafarianstva, pri katerem je policija našla dober kilogram marihuane, je proti pričakovanjem naletel na razumevajoča ušesa sodišča, ki mu je sodilo zaradi posedovanja in preprodaje mamil. Državna tožilka Andrea Santucci je namreč ocenila, da uporaba mehkih drog spada k njegovi življenjski filozofiji, zato ga ni mogoče kazensko preganjati. Obtoženi je kljub ugodni razsodbi protestiral proti načinu ravnanja v času postopka. >>Z mano so ravnali kot s kriminalcem, kot s preprodajalcem mamil. Številni ljudje me nočejo več poznati,<< je povedal oče dveh otrok, ki je decembra lani zaradi posedovanja marihuane decembra 1996 štiri dni preživel v zaporniški celici.
Letos v Texasu usmrčenih 37 ljudi
11. 12. 1997 08.05
V času svetovnih prizadevanj za popolno in dokončno odpravo smrtne kazni so v ameriški zvezni državi Texas v letošnjem letu usmrtili 37 ljudi, kar je neslaven rekord v zgodovini te države. Kot zadnjega so z injekcijo strupa v Huntsvillu ta teden usmrtili trojnega morilca Michaela Leeja Lockharta. Sodišče ga je spoznalo za krivega umora dveh deklic, starih 14 in 16 let, ki ju je ubil v letih 1987 in 1988, in za umor policijskega uslužbenca, ki ga je Lockhart ustrelil pri poskusu aretacije. V Texasu naj bi letos ne usmrtili nobenega obsojenca več.
Bill Clinton pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodišča za zločine proti človeštvu
10. 12. 1997 09.35
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodipča za zločine proti človeštvu. Takšno sodišče bi morali po njegovem mnenju oblikovati še pred iztekom stoletja. Clinton je dodal, da mora mednarodna skupnost pred sodišče pripeljati vojne zločince iz Bosne in Hercegovine. Clinton je govoril v New Yorku ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Ob tej priložnosti je posvaril pred kršenjem človekovih pravic v nekaterih afriških državah, med njimi Nigeriji, v Aziji, kjer je omenil Kitajsko in Burmo, pa tudi v Evropi, kjer človekove pravice kršijo v Belorusiji. Varovanje človekovih pravic mora ostati osrednji temelj zunanje politike Združenih držav.
Amistad od jutri v ameriških kinodvoranah
09. 12. 1997 14.59
Najnovejši film ameriškega režiserja Stevena Spielberga z naslovom Amistad bodo, tako kot je bilo predvideno, začeli predvajati v ameriških kinodvoranah jutri. Sodišče v Los Angelesu je namreč zavrnilo zahtevo pisateljice Barbare Chase-Riboud o prepovedi predvajanja filma, za katerega pisateljica meni, da je plagiat.
Prejel odškodnino, ker je po krivici sedel v zaporu
06. 12. 1997 11.30
Italijanskemu delavcu Emanuelu Marcellu Musuju je prizivno sodišče v Cagliariju izplačalo odškodnino v višini 22 milijonov lir zaradi moralne škode, ki jo je utrpel, ko je po krivici preživel v zaporu osem mesecev. 30-letnega Emanuela so leta 1993 aretirali zaradi poskusa umora ter ga brez predhodnega sojenja zaprli. Po osmih mesecih so ga izpustili, saj so ugotovili, da ni kriv za izrečene obtožbe. Obtoženčev odvetnik je za svojega klienta zahteval 50 milijonov lir (50.000 nemških mark) odškodnine.
Del današnjega dogajanja v DZ
03. 12. 1997 14.26
V okviru proračunske seje državni zbor v okviru hitrega postopka obravnava novelo zakona o izvrševanju proračuna RS za letošnje leto, saj je uveljavitev tega zakona pogoj za izvrševanje letošnjega proračuna. Tretje oziroma zadnje zakonodajno branje naj bi poslanci opravili popoldne, saj bo DZ danes delal do 20. ure.
Goldbergerja zavrnila tudi ZRJ?
28. 11. 1997 18.26
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger še vedno išče nacionalno smučarsko zvezo, za katero bi nastopal v letošnji sezoni. Avstrijsko sodišče mu je sicer omogočilo, da takoj zamenja krovno smučarsko zvezo, vendar očitno ni zveze, ki bi bila pripravljena sprejeti tega tekmovalca. Kot zadnja ga je včeraj zavrnila smučarska zveza ZR Jugoslavije, kar pomeni, da ga zanesljivo ne bo na prvi tekmi svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem.
OVSE obsodila prepoved izhajanja beloruskega časnika Svoboda
28. 11. 1997 10.03
Države članice Evropske unije, Združene države in Poljska so na konferenci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), posvečeni človekovim pravicam, v četrtek v Varšavi obsodile prepoved izhajanja beloruskega časnika Svoboda, sicer blizu opoziciji. Ameriška delegacija je izjavila, da je ta ukrep <i>nov izrazit primer, ki kaže na to, da beloruska vlada ne spoštuje temeljnih načel organizacije OVSE</i>. Vrhovno sodišče Belorusije je namreč prepovedalo izhajanje Svobode z naklado 50.000 primerkov trikrat na teden in mu očitalo, da je <i>pozival k rušenju ustavnega reda</i>. Konferenca organizacije OVSE je potekala od 12. do 27. novembra v Varšavi, na njej je bilo več kot 400 udeležencev, članov vladnih in nevladnih organizacij iz 55 držav.
Luc Frieden bo pristojen za vpeljavo evra
27. 11. 1997 10.05
Bodoči luksemburški minister za proračun in pravosodje Luc Frieden bo pristojen tudi za vpeljavo enotne evropske valute evro. Frieden bo v začetku prihodnjega leta nasledil zdajšnjega ministra Marca Fischbacha, ki po 14 letih v vladi zapušča politiko in odhaja za sodnika na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Luc Frieden, poslanec socialdemokratske stranke od letza 1994, je eden najdejavnejših luksemburških parlamentarcev. Predseduje parlamentarnim komisijam za finance in proračun, za institucije in za revizijo ustave.
Evropski parlament podprl ustanovitev stalnega mednarodnega kazenskega sodišča
21. 11. 1997 10.33
Evropski parlament se je sinoči v Strasbourgu izrekel v prid oblikovanja stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, ki naj bi ga ustanovili prihodnje leto v Rimu. V resoluciji, sprejeti z večino glasov, so evropski poslanci vlade držav članic Evropske unije pozvali, naj oblikujejo skupno stališče za diplomatsko konferenco, ki bo o omenjenem sodišču potekala v italijanski prestolnici junija prihodnje leto. Bodoče stalno mednarodno sodišče bi moralo biti po sodbi evropskih poslancev močno in neodvisno, zanj ne bi smel veljati veto Varnostnega sveta ZN, moral pa bi biti zmožen raziskovati tudi konkretne obtožbe na lastno pobudo in brez predhodnega soglasja posameznih držav. Statut novega sodišča bi moral poleg tega opredeliti dolgoročno in stabilno financiranje.
Ustavno sodišče zavrglo pobudo Demokratske stranke o oceni ustavnosti odloka o imenovanju ministrov
20. 11. 1997 10.11
Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka o imenovanju ministrov, ki jo je aprila letos vložila Demokratska stranka. Ustavno sodišče je pobudo zavrglo, ker, ni pristojno v postopku za oceno ustavnosti predpisa presojati ustavnost ali zakonitost posamičnih pravnih aktov.
Atentatorje obsodili na smrt
30. 10. 1997 00.00
Kairsko vojaško sodišče je danes obsodilo na smrt terorista, ki sta 18. septembra v Kairu izvedla bombni napad. Pri tem je izgubilo življenje devet nemških turistov ter njihov šofer egiptovske narodnosti.