Sojenje
Odmevi na zaslišanje Miloševića
30. 08. 2001 00.00
Zaslišanje Miloševića v Haagu je bilo odmevno. Po besedah glavne haaške tožilke Del Pontejeve bi radi na tožilstvu z začetkom sojenja počakali dokler ne bodo vložene vse obtožnice proti njemu.
Plavšićeva do sojenja na prostosti
29. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ugodilo prošnji nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da na začetek sojenja počaka na prostosti.
V Haagu o Plavšićevi
29. 08. 2001 00.00
V Haagu bodo danes odločali o možnosti, da se nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić brani s prostosti.
Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.
Obtožnica za Miloševića v pripravi
07. 08. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je povedala, da za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pripravljajo obtožnico za genocid v BiH in na Hrvaškem, medtem ko za obrožbo genocida na Kosovu sodišče nima dovolj dokazov.
Mira zaključuje obisk
01. 07. 2001 00.00
Mira Marković je danes še tretjič in zadnjič pred odhodom iz Nizozemske v haaškem zaporu obiskala svojega soproga Slobodana Miloševića.
Milošević praznuje
20. 08. 2001 00.00
Slobodan Milošević, ki je v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v krogu svoje družine praznuje 60. rojstni dan.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Sodišča za zločine nad ženskami
13. 07. 2001 00.00
V Bangladešu bodo ustanovili 18 posebnih sodišč, s katerimi želijo pospešiti sojenje obtoženim zločinov nad ženskami, je sporočil tamkajšnji pravosodni minister Abdul Matin Hasru. Kot je pojasnil, so se za ta ukrep odločili zaradi naraščanja nasilja nad ženskami in zato, ker številnih primerov nasilja nad ženskami na navadnih sodiščih ne razrešijo.
Nadaljuje se sojenje Makoterjevim morilcem
12. 07. 2001 00.00
Na soboškem okrožnem sodišču so končali zaslišanje obtožene šesterice, ki naj bi bila povezana z umorom Janka Makoterja. Med njimi je tudi žena pokojnega, podjetnica Milica Makoter. Nekateri med njimi naj bi bili vpleteni tudi v bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in hišo takratnega komandirja postaje Jožeta Makoterja, sicer brata pokojnega Janka. Obtožnica, dolga 31 strani, poleg Bojana Žalika in Lendavčana Ladislava Olaha bremeni še Ljutomerčana Darka Šinka in Karmen Kocbek ter Lendavčanko Brigito Recek. Bojan Žalik iz Dolnjega Lakoša pri Lendavi in Ladislav Olah sta osumljena umora podjetnika Janka Makoterja, ki naj bi ga naročila njegova žena Milica. Darko Šinko naj bi domnevna morilca povezal z Makoterjevo, medtem ko tožilec Brigiti Recek in Karmen Kocbek očita, da naj bi za kazniva dejanja vedeli, vendar jih nista prijavili policiji.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Sojenje Makoterjevim morilcem
10. 07. 2001 00.00
Na murskosoboškem Okrožnem sodišču se je začelo sojenje, ki bo verjetno eno najodmevnejših in najdolgotrajnejših v Sloveniji. Na zatožno klop je sedla šesterica, povezana z umorom prleškega podjetnika Janka Makoterja, med njimi tudi žena pokojnega, podjetnica Milica Makoter. Nekateri med njimi naj bi bili vpleteni tudi v bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in hišo takratnega komandirja postaje Jožeta Makoterja, sicer brata pokojnega Janka. Obtožnica, dolga 31 strani, poleg Bojana Žalika in Lendavčana Ladislava Olaha bremeni še Ljutomerčana Darka Šinka in Karmen Kocbek ter Lendavčanko Brigito Recek. 
Pinochet ni sposoben za sojenje
09. 07. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je začasno zaustavilo kazenski postopek proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Avgustu Pinochetu, ki je obtožen množičnega kršenja človekovih pravic. Kot je odločilo sodišče, 85-letni nekdanji diktator ni psihično sposoben za sojenje. Po mnenju pravnih strokovnjakov je sedaj verjetno, da se bo Pinochet izognil sojenju v Čilu, kjer je vladal med letoma 1973 in 1990.
Za Miloševića je svet monodrama
07. 07. 2001 00.00
Nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour, ki je vložila obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je za tiskovno agencijo Reuters ocenila, da je njegovo zavračanje obrambe med sodnim procesom v Haagu v skladu s karakterjem človeka, "za katerega je svet predstava s samo enim igralcem". "Ta Miloševićeva odločitev je tako zelo v skladu z njegovim karakterjem. Navadil se je biti vedno glavni, in to bi bil rad tudi na sodišču," je še menila Arbourjeva.
Hanssen priznal krivdo
06. 07. 2001 00.00
Nekdanji uslužbenec ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Robert Hanssen, ki je obtožen, da je več kot 15 let vohunil za Sovjetsko zvezo in kasneje za Rusijo, je v dogovoru s tožilstvom priznal krivdo, s čimer naj bi se izognil smrtni kazni. Sojenje na zveznem sodišču v Alexandrii v zvezni državi Virginia se je začelo danes. Hanssen je na vprašanje sodnika, kako se bo zagovarjal, odgovoril "kriv".
Američanu bodo sodili Japonci
06. 07. 2001 00.00
Združene države se sicer redko odločijo za predajo svojih vojakov, osumljenih zločinov na tujem tujemu sodišču. Predajo ameriškega državljana pa japonskim oblastem omogoča sporazum iz leta 1995 o statusu ameriških sil na Japonskem. Japonska stran je za ameriškega vojaka obljubila pošteno sojenje, kar je bil tudi eden glavnih povodov, da so se ameriške oblasti odločile za predajo obtoženca japonskemu sodišču, vendar zaradi pomembnosti vojaškega oporišča na Okinavi nočejo tvegati zaostritev odnosov z Japonsko.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Begunski center Vidonci spet zaseden
06. 07. 2001 00.00
Begunski center v Vidoncih je v četrtek zvečer spet dobil stare oziroma nove prebivalce, in sicer okrog 40. Tudi tokrat za nekatere na hitro in skrivnostno, čeprav je odločitev, da dajo Center v najem državi, pred časom sprejel občinski svet.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Sojenje odstavljenemu predsedniku
27. 06. 2001 00.00
V Manili se je danes pod strogimi varnostnimi ukrepi začel prvi proces proti odstavljenemu filipinskemu predsedniku Josephu Estradi. Obtožen je krivega pričanja, ker je pred dvema letoma navedel napačne podatke o svojem premoženjskem stanju. Estrada sicer pred sodiščem glede obtožb še ni zavzel nobenega stališča, s tem pa se bo po filipinski zakonodaji avtomatično zagovarjal kot nedolžen.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.
Zaporna kazen za Šuštarja
23. 06. 2001 00.00
Sojenje obtoženemu Borisu Šuštarju, bivšemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo, in soobdolžencem - Stanislavu Droljcu, Rozani Šuštar in Boštjanu Šobi, ki se je začelo 12. aprila, se je zaključilo.
Deset let vrhovnega sodišča
22. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je po organizaciji in delu primerljivo z vrhovnimi sodišči držav Evropske unije, vstop Slovenije v omenjeno evropsko družino pa bo vrhovno sodišče pričakalo pripravljeno in prilagojeno za uporabo prava Evropske unije, je na današnji slovesni občni seji v počastitev 10. obletnice vrhovnega sodišča poudaril predsednik sodišča Mitja Deisinger. Ob tem je izrazil skupno željo sodnikov, da bi jim s trdim delom uspelo odpraviti zaostanke na sodiščih in zagotoviti sojenje v razumnem roku, s čimer bi okrepili pravno državo, vladavino prava in enakost pred zakonom. Slovesnosti so se poleg predstavnikov sodne veje oblasti udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za pravosodje Ivan Bizjak.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Hartmanova potegavščina
08. 06. 2001 00.00
V Kranju se je nadaljevalo sojenje dvema članoma t.i. gorenjske heroinske naveze- Ivanu Vodniku in Andreju Klemenečiču, a bolj kot zaradi tega je bilo na sodišču napeto zaradi napovedanega prihoda prvoobtoženega Andreja Hartmana, ki je decembra lani pobegnil iz hišnega pripora. Zaradi Hartmana, ki naj bi svoj prihod napovedal v pismu sodnici kranjskega sodišča in odvetniku, je na sodišču kar mrgolelo kriminalistov.