Space
Ariane utirila japonski satelit
07. 10. 2000 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so z izstrelitvenega kompleksa 2 (ELA-2) danes izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je 20 minut kasneje v prehodno eliptično tirnico utirila japonski telekomunikacijski satelit N-Sat-110. Eno uro in štiri minute po izstrelitvi je zemeljska postaja za spremljanje satelitov Uralla v Avstraliji ujela začetne signale novega satelita in tako potrdila, da je bilo utirjenje uspešno. Začasna tirnica satelita ima prizemlje 200,1 kilometra, odzemlje 35980 kilometrov in naklon sedem stopinj. V geostacionarni orbiti, ki naj bi jo satelit z lastnim pogonom dosegel po enemu dnevu, bo v stalnem položaju 110 stopinj vzhodne zemljepisne dolžine nad Indonezijo za celotno Japonsko prenašal televizijske programe, medmrežne in druge podatke. N-Sat-110 ima 24 Ku-band transponderjev. Satelit z maso 3531 kilogramov je za vodilna japonska telekomunikacijska upravljalca Space Communications Corporation (SCC) in JSAT Corporation zasnovala in izdelala ameriška družba Lockheed Martin Commercial Space Systems (LMCSS). Družba Arianespace, ki je izvedla izstrelitev - polet ima oznako V133 -, je sporočila, da je bila to njena osma izstrelitev letos in hkrati 57. zaporedna uspešna, sicer pa 99. izstrelitev ariane 4 doslej. Inačica 42L je poletela dvanajstič. N-Sat-110 je 14. japonski satelit, ki ga je utiril Arianespace.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Utirjen satelit za Brazilijo in Egipt
18. 08. 2000 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Južni Ameriki so danes uspešno izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44LP, ki je utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: brazilski Brasilsat B-4 in egipčanski Nilesat 102.
Najbolj gledani filmi v ZDA
15. 08. 2000 00.00
Filma "Hollow Man" in "Space Cowboys" si delita prvo mesto na vrhu ameriških filmskih lestvic. Po navedbah nekega studia sta tako triler s Kevinom Baconom v glavni vlogi kot film s Clintom Eastwoodom v blagajne prinesla vsak približno 13 milijonov ameriških dolarjev. Na tretje mesto se je uvrstila novost "Pomlad v New Yorku", ljubezenska zgodba z Richardom Gereom in Winono Ryder v glavnih vlogah. Film, prvo delo v angleškem jeziku na Kitajskem rojene režiserke Joan Chen, je v blagajne prinesel 11,5 milijona ameriških dolarjev. Četrto mesto je z 11,1 milijona dolarjev pripadlo novi nogometni komediji z naslovom "The Replacements", peto mesto pa je zasedla komedija Eddieja Murphyja "Nutty Professor II: The Klumps".
Airbus bo razvijal letalo za 550 oseb
23. 06. 2000 17.54
Družba Airbus je objavila, da bo začela razvijati dolgo pričakovano letalo jumbo jet A3XX. Letalo, ki bo lahko prepeljalo 555 oseb, bo po mnenju Airbusovih predstavnikov vzbudilo zanimanje letalskih družb, ki želijo v svojih letalih zagotoviti večje število mest, prav tako pa naj bi bilo omenjeno letalo izjemno prostorno, so sporočili iz podjetja European Aeronautics Defense and Space Company (EADS), ki ima v lasti 80 odstotkov Airbusa. Projekt proizvodnje letala naj bi bil dokončno oblikovan do konca leta, prva letala naj bi luč sveta ugledala leta 2005, v dvajsetih letih pa pričakujejo prodajo 1500 letal.
Ariane 42L utirila satelit Galaxy 4-R
19. 04. 2000 17.42
Na ekvatorialnem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani na severozahodni južnoameriški obali so davi izstrelili zahodnoevropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je za ameriško družbo Panamsat utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Galaxy 4-R (Galaxy IVR).
Izstrelili raketo proton s satelitom Sesat
18. 04. 2000 17.43
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so sinoči ob 23.06 izstrelili rusko težko nosilno raketo proton, ki bo za evropsko telekomunikacijsko organizacijo Eutelsat z dodatno raketno stopnjo DM utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Sesat (Sibirija Evropa satelit).
Zanesenjaki pripravljajo vesoljsko izstrelitev
25. 03. 2000 09.46
Skupina skoraj 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, namerava danes ali jutri na severu Nevade izstreliti 7,7 kilograma težko in 223 centimetrov dolgo raketo, ki naj bi poletela do višine 97 kilometrov nad Zemljo in tako dosegla vesolje.
Clint Eastwood bo dobil nagrado za življenjsko delo
25. 02. 2000 14.36
Ameriški igralec in režiser Clint Eastwood bo na prihodnjem beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za življenjsko delo. Igralec bo nagrado prejel na otvoritveni slovesnosti festivala, ki se bo začel 30. avgusta in končal 9. septembra.
V zadnjem trenutku izstrelili delto 2
09. 02. 2000 08.43
Na vesoljskem izstrelišču v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so z izstrelitvene rampe 17B v zadnji minuti sicer pol ure dolgega izstrelitvenega okna izstrelili ameriško nosilno raketo delta 2 s štirimi sateliti vrste globalstar.
Atlas IIAS utiril španski satelit Hispasat 1C
04. 02. 2000 13.00
V letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) na Floridi so danes trideset minut po polnoči po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 36B uspešno izstrelili 237,11 tone težko ameriško nosilno raketo atlas 2AS s španskim telekomunikacijskim satelitom Hispasat 1C.
Ariane 42L utirila satelit Galaxy-10R
25. 01. 2000 10.47
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ponoči ob 2.04 po srednjeevropskem času izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 42L, ki je v prehodno eliptično orbito uspešno utirila ameriški geostacionarni telekomunikacijski satelit galaxy-10R.
Ariane 44L utirila satelit Galaxy-11
22. 12. 1999 14.33
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi ob 1.50 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe ELA-2 izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 44L, najmočnejšo različico ariane 4, ki je predvidoma 21 minut in 21 sekund kasneje v prehodno eliptično orbito uspešno utirila ameriški geostacionarni telekomunikacijski satelit Galaxy-11.
Mariborska retrospektiva medmrežne umetnosti
30. 10. 1999 10.16
Danes ob 20.uri, bo v prostoru za umetnost KiBela otvoritev retrospektivne razstave medmrežne umetnosti Virtualne baze Intima in njenega kreatorja Igorja Štromajerja z naslovom 504.MB intimne umetnosti. Ob otvoritvi bo potekala slovenska predstavitev zadnjega medmrežnega projekta z naslovom <A HREF=http://kid.kibla.org/~intima/gsmart/ target=_blank> >>gsm.art<<</A>, ki je bil oktobra letos prvič predstavljen na mednarodnem festivalu sodobne elektronske umetnosti ''Computer Space 99'' v Sofiji.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
Virtualna baza Intima na festivalu
11. 10. 1999 13.20
Virtualna baza Intima in njen kreator Igor Štromajer sta bila izbrana v program XI. mednarodnega festivala sodobne računalniške umetnosti (International Computer Art Forum - Computer Space '99) v Sofiji. Festival bo potekal od 13. do 16. oktobra v Narodni palači kulture v bolgarski prestolnici. Kustosi festivala in organizacijski odbor, ki ga vodi Rosen Petkov, so med številnimi umetniškimi projekti z vsega sveta izbrali Štromajerjev najnovejši medmrežni projekt z naslovom ''gsm.art'', ki ga je letos finančno podprlo slovensko ministrstvo za kulturo.
Prva izstrelitev poslovnega satelita s pomorskega kozmodroma
11. 10. 1999 07.45
S plavajočega kozmodroma Odiseja na Tihem oceanu, približno 2240 km jugovzhodno od Havajev, so iz ekvatorialnega položaja nad 154. stopinjo zahodne geografske dolžine davi ob 5.28 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili ukrajinsko-rusko tristopenjsko nosilno raketo zenit-3SL. Približno 62 minut kasneje je ruska pospeševalna stopnja blok DM-SL po svojem drugem vžigu v začasno prehodno orbito utirila ameriški 3440 kilogramov težki geostacionarni satelit DIRECTV 1-R. Gre za satelit vrste HS 601HP, 50. iz družine HS 601, ki ga je izdelala ameriška družba Hughes Space & Communications (HSC) in ki se odlikuje s 7,5 kilovati skupne električne moči in 16 zmogljivimi Ku-band transponderji. Satelit bo iz geostacionarne orbite nad 101. stopinjo zahodne geografske dolžine prenašal televizijske in interaktivne programe za 50 ameriških zveznih držav.
NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav
01. 10. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.
Vesoljski safari za turiste
29. 09. 1999 10.45
Oktobra se bo iz ZDA na enotedensko ekskurzijo v Zvezdno mestece v Rusiji odpravila prva skupina desetih turistov, ki bodo lahko na lastni koži preizkusili vse stopnje priprav kozmonavtov na polet v vesolje, vključno z breztežnostjo v posebnem letalu, preobremenitvami na centrifugi in spuščanjem na dno bazena z maketo vesoljske ladje. Organizator vesoljskega safarija, družba Zegrahm Space Voyages iz Seattla, je za oktobrsko ekskurzijo že sprejela najmanjše možno število vplačil, ki zagotavljajo, da načrt ne bo odpovedan. Pet udeležencev vesoljskega safarija je vplačalo po 14.950 dolarjev, agencija pa že ima tudi 20 rezervacij za prihodnje leto.
Ariane 44LP utirila Telstar-7
25. 09. 1999 17.14
Na evropskem izstrelišču Kourou v Južni Ameriki so ob 8.29 po srednjeevropskem času izstrelili 120. evropsko nosilno raketo ariane, gre za različico 44LP, ki je ponesla v vesolje ameriški telekomunikacijski satelit Telstar 7.
Poslovna kozmonavtika zanima vojake
19. 09. 1999 19.21
V Washingtonu je pretekli četrtek potekala enodnevna konferenca o problemih vojaške uporabe informacij s poslovnih satelitov. Tako bi na primer ameriška vojska rada uporabljala fotografije Zemljine površine, ki jih pošiljajo poslovni sateliti.
Deep Space 1 ob planetoidu 9969 Braille
29. 07. 1999 12.07
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 je davi predvidoma ob 6.46 po srednjeevropskem času po predhodnih podatkih uspešno letela manj kot 25 kilometrov mimo planetoida 9969 Braille.
Columbia uspešno pristala
28. 07. 1999 08.57
Po štirih dneh, 22 urah, 49 minutah in 35 sekundah poleta je davi ob 5.20 in 35 sekund po srednjeevropskem času - na Floridi je manjkalo še dobrih 39 minut do polnoči - v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko. Prvič je v poveljniškem sedežu raketoplana sedela ženska, 42-letna polkovnica ameriških vojaških letalskih sil, astronavtka Eileen Collins, ki je vodila pristajanje vesoljskega plovila za večkratno uporabo.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Zaradi toče preložili izstrelitev Discoveryja
14. 05. 1999 17.31
Zaradi toče, ki je poškodovala zunanji tank (ET) za gorivo, so izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery preložili za sedem do deset dni.
Drugi simpozij o vesoljskem turizmu
21. 04. 1999 23.11
V Bremnu se je začel drugi mednarodni simpozij o vesoljskem potovanju (ISST 99), na katerem udeleženci razpravljajo o možnosti, da bi vesolje lahko obiskovali tudi običajni ljudje, ki niso vesoljci.
Ameriški atlas 2AS uspešno utiril evropski W3
13. 04. 1999 15.42
Ameriška nosilna raketa atlas 2AS, točneje raketna stopnja centaur, je davi približno ob 1.19 po srednjeevropskem času za Evropsko telekomunikacijsko satelitsko organizacijo Eutelsat s sedežem v Parizu uspešno utirila evropski telekomunikacijski satelit W3.
Proton K utiril Telstar 6 v začasno orbito
15. 02. 1999 10.16
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) davi ob 6.12 po srednjeevropskem času izstrelile rusko tristopenjsko nosilno raketo proton K. Po predvidoma devetih minutah in 49 sekundah se je dodatna raketna stopnja blok DM z ameriškim telekomunikacijskim satelitom Telstar 6 utirila v začasno 200 km visoko orbito.
Ekonomiste zaskrbljuje ''cyber space'' trgovina
19. 12. 1998 09.35
Nakupi prek interneta prinašajo ameriškim ekonomistov nove skrbi, saj morajo poiskati novejše metode za sledenje potrošniškim navadam kupcev. Osebna potrošnja ima vpliv na dve tretjini ameriškega gospodarstva, zato analitiki budno spremljajo potrošnike, vendar so običajne metode ob rastoči trgovini preko interneta že nekoliko zastarele. Zasebne družbe, ki spremljajo trgovino prek omrežja, pričakujejo, da bodo kupci v letošnjem božičnem obdobju porabili 3,5 milijarde dolarjev, kar je trikrat več kot leta 1997. Skupna vrednost nakupov prek interneta pa naj bi letos dosegla 8 milijard dolarjev.