Spomin Slovenije
Dan krvodajalstva v Sloveniji
04. 06. 2001 00.00
Dan krvodajalstva je spomin na 4. junij 1945, ko so bile konzervirane prve steklenice krvi 150 dajalcev, in sicer na oddelku za transfuzijo, ki je deloval v okviru vojaške bolnišnice v Ljubljani. Od leta 1953 pa je krvodajalstvo organizirano na načelu anonimnega in prostovoljnega dajanja krvi, s čimer se krvodajalstvo uvršča v eno največjih humanitarnih gibanj.
Slovenska vojska praznuje
15. 05. 2001 00.00
Nastanek sodobne slovenske vojske povezujemo s preoblikovanjem Teritorialne obrambe (TO) in oblikovanjem Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990 ter nastankom prvih učnih centrov na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Uradni začetek delovanja obeh učnih centrov je 15. maj 1991, ko se je začelo usposabljanje skupaj 300 vojaških obveznikov. V spomin na začetek usposabljanja prvih slovenskih nabornikov v enotah TO je bil 15. maj izbran za dan Slovenske vojske (SV), ki tako letos praznuje svojo desetletnico. Osrednja državna slovesnost ob dnevu SV je bila sicer v petek, 11. maja, v ljubljanskem Cankarjevem domu, na njej pa je govoril minister za obrambo Anton Grizold.
Konferenca županov kandidatk za EU
22. 04. 2001 00.00
V Varšavi se je včeraj končala konferenca županov prestolnic držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki se je v imenu ljubljanske županje Vike Potočnik udeležil ljubljanski podžupan Anton Colarič. V spomin na tokratno prvo konferenco Prestolnic za širitev EU je Colarič skupaj z ostalimi enajstimi župani posadil drevo v kraljevi palači, so sporočili danes iz mestne občine Ljubljana.
Začetek Velikega tedna
08. 04. 2001 00.00
Na cvetno nedeljo, ki po krščanskem izročilu pomeni začetek Velikega tedna pred praznikom velike noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga jahajočega na osliču pričakale navdušene množice ljudi in mu po evangelijskem sporočilu pot posule s palmovimi vejami. V spomin na palmove veje pa se na cvetno nedeljo danes k blagoslovu nosi snope in šope pomladnega zelenja, oljčne vejice in butare. Star krščanski običaj je dobro vkoreninjen tudi v Sloveniji, vendar pa se tudi ti običaji pri nas geografsko, ponekod celo od vasi do vasi, zelo razlikujejo.
Podelitev nagrad ZDUS
27. 03. 2001 00.00
Ob 27. marcu, Dnevu gledališča, so igralcu Borisu Kerču po predstavi Gospod gre na lov v Mestnem gledališču ljubljanskem na priložnostni slovesnosti izročili letno nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za izredne dosežke v minulem letu. Drugo letno nagrado ZDUS je žirija združenja prisodila igralki in lutkarici Alenki Pirjevec, nagrado za igralski opus pa bo prejel Saša Miklavc.
Cepivo brez dovoljenja za promet
12. 03. 2001 00.00
Za cepljenje proti otroški paralizi pri nas uporabljajo tudi cepiva, ki nimajo dovoljenja za promet. Kot kaže, se je praksa interventnega uvoza in uporabe teh neregistriranih cepiv za obvezno cepljenje otrok precej razširila, čeprav zakon to dovoljuje le izjemoma. Pri preverjanju kakovosti in varnosti krvnih preparatov in cepiv je namreč zaradi morebitnih stranskih učinkov ali prenosa nalezljivih bolezni potrebna posebna previdnost.
Uporaba cepiv brez dovoljenja za promet
11. 03. 2001 00.00
Za cepljenje proti otroški paralizi pri nas uporabljajo tudi cepiva, ki nimajo dovoljenja za promet. Kot kaže, se je praksa interventnega uvoza in uporabe teh neregistriranih cepiv za obvezno cepljenje otrok precej razširila, čeprav zakon to dovoljuje le izjemoma. Pri preverjanju kakovosti in varnosti krvnih preparatov in cepiv je namreč zaradi morebitnih stranskih učinkov ali prenosa nalezljivih bolezni potrebna posebna previdnost.
Nove priložnostne znamke
17. 01. 2001 00.00
Pošta Slovenije bo tudi letos izdala številne priložnostne znamke, s katerimi bo počastila spomin na tiste Slovence, ki so tako ali drugače pomembni za državo. Že januarja bodo izšle tri znamke iz Serije znamenite osebnosti, posvečene literarnim ustvarjalcem Ivanu Cankarju, Dragotinu Ketteju in Ivanu Tavčarju. Znamki iz serije Junaki stripov bosta izšli ob 70-letnici karikaturista Boža Kosa, v tem letu pa bodo izšle še znamke iz serij Minerali in fosili, Živalstvo Slovenije in nekatere druge priložnostne znamke, so sporočili iz Pošte Slovenije.
Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke
14. 01. 2001 00.00
Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.
Počastitev Dneva samostojnosti
26. 12. 2000 00.00
Pred cerkvico Sv. Jakoba nad Medvodami bo v organizaciji organizacijskega odbora Sv. Jakob 2000 potekala počastitev Dneva samostojnosti. Letošnje že enajsto srečanje se bo začelo ob 18. uri z mašo za domovino, kjer bo somaševanje vodil škof Alojz Uran, ob 18.45 pa bo pred cerkvico kulturni program, na katerem bo slavnostni govornik nekdanji minister za kulturo Janez Dular. Vsako leto se srečanja udeležijo številni predstavniki javnega, kulturnega, političnega in cerkvenega življenja iz Slovenije in zamejstva.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Spomin na generala Maistra
23. 11. 2000 00.00
Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Begičev bronasti relief na Dunaju
24. 10. 2000 00.00
V spomin na 200-letnico rojstva Franceta Prešerna bodo v organizaciji veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze jutri, 25. oktobra, slovesno odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo. Relief je zasnoval akademski kipar iz Ljubljane Mirsad Begič. Na priložnostni slovesnosti bo o Prešernu in Dunaju govoril akademik Matjaž Kmecl. Prešernove verze bo v lastnem prevodu bral Klaus Detlev Olof, Cankarjeve zapise o slovenski literaturi pa Erwin Köstler.
Spomin na Prešernovo rojstvo
24. 09. 2000 00.00
V mestu Edmonton v kanadski provinci Alberta so v spomin na 200-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika pripravili mednarodni simpozij z naslovom "France Prešeren in njegov čas" ter kulturni večer z naslovom "France Prešeren v glasbi, dramski uprizoritvi in v branju njegove poezije".
Na Rabu odkritje spominske plošče
24. 09. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je udeležencem srečanja ob odkritju spominske plošče 16. rabski brigadi v Mašunu na Rabu v pismu zapisal, da je kot Slovenec ponosen na trnovo uporništvo in partizansko pot tisoče borcev in bork te partizanske enote. Predsednik Kučan je med drugim izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje ostali trdno zavezani izročilom zmagovitega partizanskega uporništva, saj so tudi v njihovem boju korenine prihodnosti Slovenije.
Nepričakovan prihod Jörga Haiderja
16. 09. 2000 00.00
Na Opčinah pri Trstu je danes potekala slovesnost ob 170-letnici izgradnje ceste Trst-Ljubljana-Dunaj, ki so se je udeležili gostje iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Razstava risb Sonce miru 2000
04. 08. 2000 12.18
V galeriji goriškega kulturnega doma bodo v okviru akcije Sonce miru 2000 ves avgust na ogled risbe mladih goriških likovnikov, ki so pod okriljem slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice ustvarjali na ex-temporu z istim naslovom. Akcijo je sprožila kulturna zadruga Maja leta 1995 ob 50-letnici eksplozije prve atomske bombe. Tudi letošnja manifestacija želi ohraniti spomin na 6. in 9. avgust, ko sta pred 55 leti nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki ''zacveteli'' atomski bombi. Pobuda zadruge Maja obenem sodi v okvir mirovnih in solidarnostnih akcij, ki skozi vse leto potekajo v goriškem kulturnem domu.
Kučan še čaka na opravičilo
12. 07. 2000 22.12
Na današnjem sprejemu Drnovškove vladne ekipe, nekdanji premier je sicer manjkal, se je Milan Kučan ministrom v prejšnji vladi zahvalil za dobro sodelovanje in uspešno delo v prid Slovenije. A obenem je predsednik države obudil stare zamere, ki so se spletle okrog še vedno neraziskanega ozadja kraje Podobnikovega audija.
Na krovu Velikega Viharnika tokrat otroški smeh
06. 07. 2000 13.17
Skupina velenjskih otrok, ki so na počitnicah v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije (RKS) na Debelem rtiču, se je včeraj veselila tudi vožnje z največjo slovensko jadrnico, Mobitelovim Velikim Viharnikom. Na pot z jadrnico je otroke popeljal njen krmar Dušan Puh, do jadrnice pa jih je s svojimi čolni prepeljala pomorska policija. Otrokom bodo v spomin na jadranje ostale majice, prav takšne, kot jih nosi posadka Velikega Viharnika.
AIS pripravila miroljubni shod
14. 06. 2000 16.56
Amnesty International Slovenije (AIS) je pred poslopjem državnega zbora pripravila miroljubni shod, s katerim je počastila spomin na žrtve nasilnega zatrtja mirnih protestov kitajskih študentov na Trgu nebeškega miru junija pred enajstimi leti. Gre za miroljubno demonstracijo, ki jo zaradi nadaljevanja grobih kršitev človekovih pravic na Kitajskem in nekaznovanosti odgovornih za omenjeni pokol AIS pripravlja vsakega junija že vrsto let. Za protest pred parlamentom so se v AIS odločili, ker je letos ravno v času te, kakor jo imenujejo neslavne obletnice, na obisku v Sloveniji predsednik stalnega odbora kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa Li Peng.
Zagrebški klavirski trio na Gradu Tivoli
22. 05. 2000 18.39
V okviru Torkovih večerov 1999/2000, ki jih pripravlja Breda Pretnar, bo na Gradu Tivoli jutri ob 19. uri koncert Zagrebškega klavirskega tria. Predstavili se bodo Srebrenka Polak na klavirju, Vlatka Peljhan na violini in Pavle Zajcev na violončelu. Izvajali bodo dela Maurica Ravela in Dmitrija Šostakoviča. Koncert tria spada v okvir izmenjave hrvaških in slovenskih glasbenikov mlajše generacije, ki jo omogočata ministrstvi za kulturo Slovenije in Hrvaške. Hrvaški umetniki želijo z izvedbo del Dmitrija Šostakoviča počastiti spomin na ruskega skladatelja ob 25-letnici njegove smrti.
Mednarodni dan medicinskih sester
10. 05. 2000 17.10
Letošnji mednarodni dan medicinskih sester, 12. maj, ki ga je kot spomin na rojstni dan pionirke tega poklica Florence Nigtingale razglasila Mednarodna organizacija medicinskih sester (ICN), bo potekal pod motom Medicinske sestre so vedno tu za vas. Zbornica zdravstvene nege - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije je ob tej priložnosti, v sodelovanju z regijskim društvom iz Nove Gorice, organizirala sedmi simpozij zdravstvene nege, ki bo 12. in 13. maja v Novi Gorici, je na novinarski konferenci povedala predsednica zbornice Veronika Pretnar Kunstek.
Branko Potočan na Dunaju
01. 05. 2000 16.32
Na gledališkem festivalu Kontekst: Europa, ki pod okriljem Gledališča trenutka (Theater des Augenblicks) od 27. aprila do 11. maja poteka na Dunaju, se bo kot predstavnik Slovenije v petek, 5. maja, s svojo predstavo <A HREF=http://www.cd-cc.si/kultura/4Cl/4Cl.htm target=_blank> Melanholične misli </A>v izvedbi plesne skupine Fourklor predstavil plesalec in koreograf Branko Potočan. Predstava je nastala v soprodukciji zavoda Vitkar in Cankarjevega doma. Na omenjenem festivalu se predstavlja pet gledaliških in plesnih skupin iz Poljske, Rusije, Slovenije in Češke.
Slovesnost ob 58-letnici dražgoške bitke
09. 01. 2000 11.20
Pri spomeniku v Dražgošah bo točno opoldne potekala osrednja slovesnost ob 58. obletnici dražgoške bitke, na kateri bo slavnostni govornik član sveta ZZB NOV Slovenije Janez Stanovnik. Danes bodo v spomin na ta dogodek potekala športna tekmovanja, 21. spominski (nočni) pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše in množični spominski rekreativni pohod v Dražgoše, ki se ga bo udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Priprave na prireditve ob tej obletnici pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2000 potekajo že od septembra lani, same prireditve pa se vrstijo že od decembra.
Osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere
09. 11. 1999 21.52
Leon Štukelj je osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere, osebnost, ki bo za vedno ostala naš športni vzor in poosebljenje olimpijske ideje, lahko bi rekli tudi simbol športnega duha našega malega naroda, je na žalni seji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v spomin in počastitev pokojnega Štuklja povedal predsednik OKS Janez Kocijančič.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Odkritje spomenika v Divači
25. 09. 1999 17.58
V spomin na dogodke ob osamosvojitvi Slovenije so dopoldne v Divači odkrili spomenik. Slavnostna govornika sta bila predsednik države Milan Kučan in minister za notranje zadeve Borut Šuklje. Zgodaj popoldne pa bo na športnem letališču pri Divači potekalo srečanje veteranskih organizacij, ki ga bodo pozdravili predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Davorin Bratuš, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak in predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolničar.
Arafat sprejel slovensko veleposlanico
10. 08. 1999 16.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes v Ramali na poslovilnem obisku sprejel slovensko veleposlanico v Tel Avivu Darjo Bavdaž Kuret. Arafat je med srečanjem izrekel najboljše želje državljanom Slovenije za mir in napredek, predsedniku Milanu Kučanu pa se je zahvalil za podporo, so sporočili iz slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu.