Spomni
Nove priče v aferi RK
28. 02. 2002 00.00
Po odstopu Mirka Jeleniča z mesta generalnega sekretarja Rdečega Križa Slovenije, se oglaša vse več ljudi, ki priznavajo ali na novo odkrivajo, da so bili vmešani v domnevno nedovoljene finančne posle.
Pritisk na Arafata se stopnjuje
26. 01. 2002 00.00
Po najnovejšem izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu, se pritisk na palestinskega voditelja Arafata še stopnjuje. Ameriški predsednik Bush mu očita, da spodbuja terorizem. Palestinci ameriške očitke zavračajo.
Ovadba je pomanjkljiva
15. 01. 2002 00.00
Ovadba za poskus posilstva zoper generalnega direktorja policije Marka Pogorevca, je po mnenju generalne tožilke Cerarjeve pomanjkljiva, zato jo bo treba dopolniti.
Nove članice EU bi morale uvesti evro
06. 01. 2002 00.00
Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen, je v pogovoru za nemško radijsko postajo DeutschlandRadio ocenil, da bi morale bodoče članice Evropske unije prav tako uvesti evro.
Neeksluzivno spočetje in 4 runde
07. 12. 2001 00.00
Vas zanima nekonvencionalno ljubezensko življenje <strong>Kate Winsley</strong> ali <strong>Liz Hurley</strong>, trditev, da <strong>Britney Spears</strong> ni več devetnajstletna devica, izbor »najboljših« nog na pop sceni ali 60 milijonov dolarjev »odpisanega« hollywoodskega avstrijskega hrasta <strong>Arnieja</strong> in verjetno najkrajši zakon v zgodovini?
Za Koroško nevarnejša JE Krško
28. 11. 2001 00.00
Koroški socialdemokrati so deželnega glavarja avstrijske Koroške Joerga Haiderja in avstrijsko vlado pozvali, naj sprožita pobudo za ustavitev slovenske jedrske elektrarne Krško.
Izpoved morilke
04. 10. 2001 00.00
Pred dnevi je v Celju izvenzakonska partnerka z nožem do smrti zabodla prijatelja. Še vedno zelo pretresena, je za 24 ur pojasnila okoliščine, ki so privedle do tragičnega dogodka.
Posebna izjava o nediskriminatornosti ni potrebna
18. 09. 2001 00.00
Sprejetje posebne izjave o privrženosti Slovenije nediskriminatornosti kot načelu EU se Sloveniji ne zdi potrebno, je na spletni strani zunanjega ministrstva zapisal minister Rupel.
Premirje ni trdno
08. 07. 2001 00.00
Albanski skrajneži v Makedoniji po mnenju vlade v Skopju kršijo dogovor o premirju, ki sta ga strani dosegli ob posredovanju predstavnikov zveze NATO in Evropske unije in je začel veljati v četrtek opolnoči. Na severozahodu države so si skrajneži dodelili funkcijo policije, nosijo uniforme vojaške policije z napisi albanske Narodne osvobodilne vojske (ONV) in si uredili nadzorne točke pri Tetovu, je včeraj v Skopju sporočilo notranje ministrstvo. Skrajneži naj bi tudi vdrli v vasi, v katerih doslej niso delovali. Položaj je zelo zaskrbljujoč, navaja ministrstvo, ki je opazovalno misijo zveze NATO in EU v Makedoniji pozvalo, naj albanske skrajneže spomni na njihove obveznosti glede dogovora o premirju. V nasprotnem primeru bodo makedonske varnostne sile sprejele potrebne ukrepe, da stabilizirajo položaj v državi in vzpostavijo red in mir, še navaja ministrstvo.
Predstavitev ljubljanskega Koloseja
19. 04. 2001 00.00
Šestnajstega maja bodo v Ljubljani končno odprli dolgo pričakovani prvi slovenski multipleks kino. Kot je povedal Samo Rugelj, namestnik direktorja Ljubljanskih kinematografov, bo Ljubljana s tem pridobila dvanajst novih kinodvoran, kar bo povečalo število filmskih premier za kakšnih štirideset odstotkov na leto. Dve dvorani od dvanajstih, kolikor jih bo v kompleksu, sta tudi največji dvorani v Sloveniji. Skupaj premore ljubljanski Kolosej približno 3400 sedežev.
Rupel o osamosvojitvi Slovenije
14. 03. 2001 00.00
Zunanji minister je ob 10-obletnici samostojnosti Slovenije je v javnem predavanju na Pravni fakulteti prisotnim slikovito predstavil zaplete v procesu osamosvajanja. Leta 1991 se je večina držav na slovenska prizadevanja odzvala z nenaklonjenostjo. Posebej trd sogovornik, kot se spomni Rupel, so bile takrat Združene države Amerike.
Clinton pozval k mirovnemu procesu
20. 01. 2001 00.00
Od novega ameriškega predsednika Georga W. Busha Palestinci pričakujejo "resnično oživitev mirovnega procesa", so v Gazi sporočile palestinske oblasti. V uradnem sporočilu so namreč zapisali, da upajo, da bodo z novo ameriško administracijo vzpostavili trdne odnose. Palestinske oblasti so tudi pozdravile dosedanja prizadevanja odhajajočega predsednika Billa Clintona za mir na Bližnjem vzhodu.
Nove priložnostne znamke
17. 01. 2001 00.00
Pošta Slovenije bo tudi letos izdala številne priložnostne znamke, s katerimi bo počastila spomin na tiste Slovence, ki so tako ali drugače pomembni za državo. Že januarja bodo izšle tri znamke iz Serije znamenite osebnosti, posvečene literarnim ustvarjalcem Ivanu Cankarju, Dragotinu Ketteju in Ivanu Tavčarju. Znamki iz serije Junaki stripov bosta izšli ob 70-letnici karikaturista Boža Kosa, v tem letu pa bodo izšle še znamke iz serij Minerali in fosili, Živalstvo Slovenije in nekatere druge priložnostne znamke, so sporočili iz Pošte Slovenije.
Fischer priznal, da je napadel policista
16. 01. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v sodnem procesu o napadu med konferenco OPEC leta 1975 na Dunaju danes spregovoril o svoji levičarski preteklosti in ob tem zanikal, da bi kdajkoli skrival orožje za mednarodnega terorista Carlosa. Nekdanji skrajni levičar Fischer je pred deželnim sodiščem v Frankfurtu povedal, da je poznal obtoženega Hans-Joachima Kleina, ki se mora zagovarjati zaradi trikratnega umora in treh poskusov atentata med ministrskim srečanjem OPEC 21. decembra 1975. S Kleinom sta se poznala še iz študentskih let v Frankfurtu, ko sta bila člana t.i. Putzgruppe, skupine, ki je zasedala in branila zapuščene zgradbe.
Novitete knjižne zbirke Knjižnica tretji dan
19. 12. 2000 00.00
Krščanska revija za duhovnost in kulturo Tretji dan je predstavila novitete iz zbirke Knjižnica tretji dan, izdalo jih je društvo Skam, in sicer: Duhovne osnove življenja avtorja Vladimira Sergejeviča Solovjovega v slovenskem prevodu urednika zbirke Gorazda Kocijančiča, Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa v prevodu Vena Tauferja in delo Znanost in Bog Jožeta Hlebša.
Uršič se je vrnil v Slovenijo
08. 11. 2000 00.00
22-letni Kamničan, Marko Uršič, ki je bil v Boliviji v roparskem napadu hudo ranjen, se je po številnih zapletih vendarle vrnil v Slovenijo. Iz nemške bolnišnice v La Pazu je odpotoval že v soboto, najprej v Sao Paolo, potem pa preko Pariza v Benetke. Od tam so ga sinoči z reševalnim vozilom prepeljali v ljubljanski Klinični center.
Čehi očitajo zavlačevanje pri širitvi
11. 06. 2000 19.58
Vodilni češki politiki so Evropski uniji danes očitali, da ni zainteresirana za bližajočo se širitev na države Srednje in Vzhodne Evrope ter da želi sprejem novih članic potisniti v ozadje. Češki premier in predsednik socialdemokratov (ČSSD) Miloš Zeman je v razpravi na češki televizijski postaji Prima pojasnil, da se EU trenutno osredotoča na notranje reforme in da je širitev precej zanemarila.
Kdo se še spomni Tita?
04. 05. 2000 20.03
Letos mineva 20. obletnica smrti predsednika nekdanje SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Na Titovem pogrebu 8. maja 1980 je vence na njegov grob položilo 276 predsednikov držav in vlad, 268 ministrov in tujih veleposlanikov ter četrt milijona različnih delegacij iz Jugoslavije.
Izpoved Dianinega telesnega čuvaja
07. 03. 2000 11.44
>>Veseli me, da se ne spomnim,<< v knjigi z naslovom Zgodba telesnega čuvaja (The Bodyguard's Story) piše 29- letni Trevor Rees-Jones, telesni čuvaj princese Diane, ki je preživel strahotno trčenje v Parizu, v katerem so avgusta 1997 umrli Diana, njen ljubimec Dodi Fayed in pijani francoski voznik Henri Paul, >>uradni<< krivec nesreče. Trevor, ki je bil deset dni v komi, se ne spomni treh, štirih usodnih minut neposredno pred, med in po trčenju, vseeno pa ne dvomi, da je trčenje zakrivil Paul. Kritizira tudi Dodijevo porazno amatersko vtikanje v organiziranje Dianine in svoje varnosti in Dodijevo nestrpnost, ki je botrovala večnemu hitenju in spreminjanju načrtov v zadnjem trenutku. Trevor piše, da ga je Dodijev oče, egiptovski lastnik najbolj znane trgovine sveta, londonskega Harrodsa, Mohamed Al Fayed kar naprej prepričeval, da bi se >>spomnil<<, da ni šlo za nesrečo, ampak zaroto britanskih obveščevalnih služb, ki so umorile Diano in Dodija po naročilu moža britanske kraljice, princa Filipa, ker je kraljevska družina hotela preprečiti njuno poroko: >>Nihče ni hotel verjeti, da Diane ni več zaradi pijanosti in prehitre vožnje v nekem groznem cestnem predoru v Parizu. To ni bil primeren konec zanjo,<< pravi Trevor, ki ga je mati v bolnišnici prepoznala samo po nogah, saj mu je manjkalo pol obraza. Nekdanji komandos zanika zarotniške teorije in Fayedove trditve, da sta se Diana in Dodi zaročila, pravi pa, da mnoga jutra, ko v ogledalu pogleda svoj spremenjeni obraz, za katerega je hvaležen francoskemu kirurgu, pomisli >>Ona je mrtva, ti si živ<<, pravi pa: >>Če bi lahko jaz umrl, da bi Diana preživela, bi to naredil.<< Knjiga Zgodba telesnega čuvaja izide v petek, 10. marca.
Svinčena leta, knjižno delo Viktorja Blažiča
27. 10. 1999 08.04
Po številnih člankih, v katerih je urednik, časnikar in esejist Viktor Blažič spremljal slovenski politični prostor je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Spomini in izpovedi izšlo tudi njegovo knjižno delo z naslovom Svinčena leta. Urednik zbirke Aleksander Zorn je delo, ki govori o polpreteklem obdobju oziroma sedemdesetih letih, na današnji predstavitvi označil kot avtobiografsko in obenem esejistično. V njem po njegovih besedah spomini prehajajo v študijo o političnem sistemu.
Obletnica jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki
05. 08. 1999 13.40
Letos mineva 54 let, odkar sta ameriški jedrski bombi spremenili v prah japonski mesti Hirošima in Nagasaki, pri tem pa je takoj izgubilo življenje več kot 38.000 ljudi. Za posledicami eksplozij naj bi v letih agonije, ki so sledila, umrlo še več kot 330.000 ljudi, od tega 10.000 korejskih delavcev.
Parada oranževcev v Belfastu potekala brez zapletov
13. 07. 1998 15.19
V severnoirskem Belfastu je davi brez zapletov potekala ena od tradicionalnih parad protestantskega reda oranževcev. Okoli 140 pripadnikov reda se je kljub deževnemu vremenu sprehodilo po Ormeau Road ob robu katoliškega dela mesta. Oranževci so se na poziv oblasti, naj zaradi včerajšnje smrti treh katoliških otrok odpovedo pohod, dogovorili, da bo sprevod potekal brez glasbe. Katoliški demonstranti so svoj protest zaradi dovoljenega sprevoda protestantov izrazili s plakati in se s črnimi baloni poklonili spominu treh otrok, ki so umrli v podtaknjenem požaru protestantskih skrajnežev.