Spremembe
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
Ustavne spremembe na Hrvaškem
10. 11. 2000 00.00
Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Uvedli kazni za slabo starševstvo
08. 11. 2000 00.00
Švicarski kanton St. Gallen želi s kaznimi za slabo starševstvo in prisilnimi napotitvami neposlušnih učencev v internat poskrbeti za večjo disciplino v šolah. Starši, ki pozabljajo na starševske obveznosti ali ne pomagajo otroku pri njegovih šolskih nalogah, bodo morali v prihodnje plačati do tisoč frankov kazni, je v torek poročal švicarski časnik Blick. Učence, ki s svojim vedenjem motijo ves razred ali so nevarni za šolo, pa bi lahko prisilno napotili v internat. Internat, ki bi bil pod upravo kantona, naj bi učinkoval predvsem zastraševalno.
Pahor pisal Drnovšku
06. 11. 2000 00.00
Predsednik ZLSD Borut Pahor je v pismu, ki ga je v zvezi s popravljenim predlogom
Drnovšek odgovoril Pahorju
06. 11. 2000 00.00
Predsednik LDS Janez Drnovšek je predsedniku ZLSD Borutu Pahorju poslal odgovor na njegovo današnje pismo, v katerem
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
DeSUS o vstopu v koalicijo
02. 11. 2000 00.00
Na ljubljanski Ježici je potekala seja izvršnega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), njegovi člani pa so se odločali o tem, pod kakšnimi pogoji bi stranka upokojencev vstopila v koalicijo z LDS oz. o tem, ali bi se stranka strinjala s sklenitvijo ločenega sporazuma, ki ga kot eno od možnosti sodelovanja z "malimi strankami" omenja prvak LDS in najverjetnejši mandatar Janez Drnovšek. Sicer pa mora končno odločitev v zvezi s sklenitvijo koalicijske pogodbe sprejeti svet DeSUS.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Spremembe na trgu tujega denarja
31. 10. 2000 00.00
Banka Slovenije dne 02.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,40 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 02.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 209,9792 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 210,8208 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
Peterle v Budimpešti
31. 10. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Planika v Novem Sadu
29. 10. 2000 00.00
Demokratične spremembe v ZRJ pomenijo tudi priložnost, da se slovenska podjetja vrnejo na nekdanje tradicionalno tržišče. Prvo podjetje, ki je to že izkoristilo, je kranjska Planika, ki je včeraj v Novem Sadu odprla predstavništvo in trgovino.
SEG opozarja na negativne vplive letalskega prometa na okolje
27. 10. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG) se pridružuje tradicionalni mednarodni akciji Prava cena za letalski promet - nebo ima svoje omejitve, s katero želijo strokovne in nevladne okoljske organizacije iz 18 evropskih držav, Združenih države Amerike, Japonske in Avstralije opozoriti na vse večje negativne vplive letalskega prometa na okolje. Akcijo, ki bo potekala 29. in 30. oktobra, vodi okoljska organizacija Milieu Detensie z Nizozemske. Ob letošnji akciji SEG opozarja slovensko vlado in pristojna ministrstva na okoljske probleme, ki jih povzroča letalski promet v Sloveniji, sporočajo iz SEG. SEG opozarja, da lahko letalskemu prometu, kljub vsem tehnološkim izboljšavam, pripišemo velik del onesnaženega zraka in prisotnosti ogljikovega dioksida v zraku. Izgorevanje kerozina v veliki meri povzroča nastanek tople grede in zmanjševanje ozonske plasti ter s tem naraščanje zemeljske temperature in posledično klimatske spremembe. Problem letalstva pa je tudi hrup kot oblika onesnaževanja. Vlado in pristojna ministrstva SEG opozarja, da se mora na območju Triglavskega narodnega parka in drugih razglašenih krajinskih parkih in zavarovanih območjih Slovenije omejiti ali celo prepovedati nekatere letalske oz. helikoptrske polete za komercialne, športne in turistične namene. Hkrati pa opozarja tudi na hrup in pogostnost letalskega koridorja čez slovensko ozemlje na območju Prekmurja, in sicer na relaciji Lendava-Bogojina-Puconci-Avstrija. Koridor poteka preko bodočega krajinskega parka treh dežel Goričko, zato SEG meni, da bo prevelika pogostnost letal ovirala razvoj ekoturizma in biokmetovanja na tem območju.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Srbski voditelji podpisali deklaracijo
25. 10. 2000 00.00
Srbski politični voditelji na Kosovu so danes v navzočnosti ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka podpisali deklaracijo, v kateri zahtevajo popolne informacije o izginulih ali ugrabljenih osebah med zadnjo vojno v pokrajini. Deklaracija se nanaša na pripadnike vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Srbski voditelji obenem pozivajo oblasti v Beogradu, naj pospešijo sodne procese proti vsem političnim zapornikom v srbskih zaporih. Holbrooke je podpis omenjene deklaracije označil za velik dosežek. Obenem je izrazil upanje, da bodo "spremembe v Beogradu" ustvarile nove možnosti za medsebojno sodelovanje in reševanje obstoječih težav na Kosovu. Ameriški diplomat je še pozval srbske voditelje v pokrajini, naj pretehtajo svojo odločitev o bojkotu sobotnih lokalnih volitev.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Odobren izvoz enkripcijskih tehnologij
24. 10. 2000 00.00
Po večletih pritiskov s strani računalniške industrije se je Clintonova administracija odločila dovoliti izvoz najmočnejših enkripcijskih tehnologij v 23 različnih držav. Od prejšnjega četrtka dalje so varnostni mehanizmi tako na voljo tudi vladam evropske unije, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Češke, Poljske in Madžarske. Letos je Commerce Department, ameriški ekvivalent našega Ministrstva za gospodarstvo, že odobril prodajo enkripcije gospodarskim subjektom v teh in še nekaterih drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Omenjene spremembe so sad dolgoletnih prizadevanj ameriške računalniške industrije, saj so se nekatera velika podjetja že nekaj časa trudila dobiti dovoljenje za prodajo orodij, ki bodo pripomogla k varnejšim elektronskim transakcijam na stari celini in v ostalih z ameriško enkripcijo blagoslovljenih državah. Zanimiv je pri tem predvsem nenaden obrat Bele hiše od nasvetov pravne stroke in varnostnih agencij k čistemu kapitalističnemu razmišljanju, saj ni skrivnost, da bo dobiček ob takšnem povečanju trga najbrž velikanski, razen tega pa bo ameriškim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne programske opreme tako tudi omogočeno obdržati vodilno vlogo na tržišču. Pri BSA (Business Software Alliance) so po desetih letih boja proti mlinom na veter na moč zadovoljni s takšnim stališčem vlade. “
Večja zaščita osebja ZN
24. 10. 2000 00.00
V poročilu o zaščiti osebja ZN na območjih spopadov je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan predlagal povečanje sredstev v ta namen za 30 milijonov dolarjev letno. Po Annanovem mnenju je sedanji sistem zagotavljanja varnosti zastarel za najmanj 20 let, saj svetovna organizacija svoje osebje pošilja v vse bolj nevarna območja odkritih spopadov znotraj držav, pri čemer je od 1. januarja leta 1992 do 18. septembra 2000 umrlo 198 civilnih pripadnikov ZN. Annan je kot nevzdržno označil trenutno stanje, ko za 70.000 članov ZN po 150 krajih sveta na sedežu ZN skrbi le devet profesionalcev.
Pid Kmečka družba se preoblikuje
23. 10. 2000 00.00
Delničarji pooblaščene investicijske družbe (pid) Kmečka družba so na današnji skupščini sprejeli sklep, v skladu s katerim se bo pid preoblikoval v investicijsko družbo oz. redno gospodarsko družbo. Iz Kmečke družbe so sporočili, da neizkoriščeni certifikati ostajajo še naprej v pidu Kmečka družba, preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe pa je bilo potrebno zaradi uskladitve poslovanja z zakonom o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. V Kmečki družbi so ocenili, da je potrebno s preoblikovanjem pričeti čimprej, saj so postopki zapleteni in dolgotrajni. Po oceni predstavnikov Kmečke družbe je tranzicijsko obdobje pidov potrebno čimprej končati in začeti z rednim poslovanjem običajnih investicijskih družb. Večina premoženja sedanjega pida bo zato prenešena v pravo investicijsko družbo in redno gospodarsko družbo, certifikati, ki zaradi privatizacijske vrzeli še niso bili zamenjani za realno premoženje, pa bodo ostali v pidu. Poleg delničarjev, ki so se za preoblikovanje izrekli danes, mora sedaj pripravljene spremembe potrditi tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Skupščina delničarjev Gorenjskega sejema
23. 10. 2000 00.00
Delničarji družbe Gorenjski sejem Kranj so na današnji skupščini delničarjev sprejeli sklep o razrešitvi članov nadzornega sveta ter imenovali novega. Novi člani nadzornega sveta so zasedali že danes in na sprejeli sklep o razrešitvi direktorja Boštjana Marovta in za novega direktorja Gorenjskega sejma imenovali Mitjo Selana. Delničarji so na današnji skupščini sprejeli tudi predlagane spremembe statuta in sprejeli sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic iz prostih rezerv v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala, so sporočili iz Gorenjskega sejma.
Izredno zasedanje parlamenta v ponedeljek
21. 10. 2000 00.00
Zaradi nesoglasij med Demokratično opozicijo Srbije (DOS) in socialistično stranko (SPS) nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića o sestavi prehodne srbske vlade, so napovedano izredno zasedanje srbskega parlamenta prestavili na ponedeljek, je sporočil predsednik srbske skupščine Zoran 195144umić.
Spremembe programa PartnerNet
20. 10. 2000 00.00
Novell, Inc., eden vodilnih svetovnih proizvajalcev mrežnega programja, je danes napovedal spremembe v njihovem programu PartnerNet. Predrugačenja naj bi Novellovim partnerjem ponudila več poslovnih priložnosti in poenostavila poslovanje s strankami. Steve Adams, Novellov podpredsednik, je za javnost povedal tole:
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Obisk generala Ralstona v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Generala Ralstona so sprejeli predsednik države Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, obrambni minister Janez Janša in načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, kateremu je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi dejal, da je zelo zadovoljen z napredkom v slovenskih oboroženih silah.
Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.
Beneška komisija sprejela poročilo
15. 10. 2000 00.00
Komisija Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo, znana predvsem kot Beneška komisija, je včeraj na plenarnem
Koštunica Miloševića pred sodišče?
13. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.
NATO si želi sodelovati z ZRJ
13. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je na današnjem srečanju z obrambnimi ministri kandidatk za vstop v zavezništvo v Sofiji, dejal, da si zveza NATO želi sodelovati z Beogradom pri reševanju kosovskega vprašanja ter pri izročitvi vojnih zločincev. "Z nestrpnostjo pričakujemo, da bo nova vlada začela izvajati politiko, ki bo omogočila krepitev demokracije in vzpostavila sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kamor spada tudi vprašanje vojnih zločincev," je dejal Robertson, in dodal, da namerava zavezništvo z novo jugoslovansko oblastjo tudi preučiti možnosti za okrepljeno sodelovanje v BiH in na Kosovu.