Surovina
Tondach: Strehe, ki vam prinašajo varnost in udobje
09. 10. 2023 09.10
Ko se odločate za novo streho, je izbira strešnika pomemben korak. Ker pa letošnje leto mnogim streham ni bilo preveč naklonjeno, vam Wienerberger ponuja celovito sistemsko strešno rešitev, s katero bo vaša streha zaščitena na dolgi rok, življenje pod njo pa bo teklo kar se da brezskrbno, kljub vremenskim ujmam.
V mariborski Surovini že tretji požar v manj kot dveh tednih
30. 09. 2023 08.48
V skladišču mariborskega podjetja za predelavo odpadkov Surovina je nekaj pred 4. uro zagorelo. Gasilci so požar do okoli 7.30 pogasili. Zagorelo je okoli 200 kubičnih metrov odpadkov, so povedali v Gasilski brigadi Maribor.
Znova zagorelo v mariborski Surovini
21. 09. 2023 08.57
V mariborskem podjetju Surovina so v sredo zvečer znova zagoreli nenevarni odpadki. Gasilci so požar kmalu pogasili. Ta se je po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje raztezal na površini okoli 150 kvadratnih metrov. Ponoči je na požarišču znova zagorelo in gasilci so ponovno pravočasno ukrepali.
Na zunanji deponiji v podjetju Surovina znova zagorelo
18. 09. 2023 05.54
V podjetju Surovina na Teznem v Mariboru je sinoči izbruhnil požar, po prvih podatkih je prišlo do samovžiga cca 120 m3 nenevarnih odpadkov, katere podjetje predeluje v trdno gorivo. Na kraj so bili napoteni gasilci Gasilske brigade Maribor in štiri prostovoljna gasilska društva. Požar je bil srednje velik, gasilci pa so ga hitro uspeli pogasiti.
Kronologija: največje industrijske nesreče zadnjih 15 let
17. 02. 2023 13.46
Slovenijo je minula leta prizadelo več industrijskih požarov in nesreč, ki so povzročili veliko škode, nekateri pa terjali tudi življenja. Eksplozija na Vrhniki, kjer je še svež spomin na požar v Kemisu, je po katastrofi v kočevskem Melaminu drugi tak dogodek v letu dni.
Podpora nemškim okoljskim aktivistom: 'Še pomnite Družmirja?'
13. 01. 2023 13.21
V podporo okoljskim aktivistom, ki so več mesecev branili vas Lützerath na zahodu Nemčije, da bi preprečili širjenje premogovnika, so se pred nemškim veleposlaništvom v Ljubljani zbrali Mladi za podnebno pravičnost in opozorili, da Nemčija, država z največjim ogljičnim odtisom v Evropi, ne jemlje resno podnebne krize. "Da bodo še naprej kopali premog, želijo uničiti vas, kot smo nekdaj bili priča tudi v Šaleški dolini. Še pomnite Družmirja?"
Neusmiljena borba za smeti
10. 12. 2022 08.35
Da bi se čim več plastenk vrnilo k proizvajalcem, da ne bi ležale ob cestah, v gozdovih, da se jih ne bi preprodajalo v manj razvite dežele, potapljalo v morja in odlagalo v puščave, želi Evropska Unija do 1. 1. 2029 povsod po Evropi vpeljati kavcijski sistem. Sistem je preprost, za vračilo plastenke dobiš povrnjeno embalažnino. Celoten strošek predelave plastenk bi bil breme proizvajalca in nič več nas, uporabnikov. In tudi Slovenija, čeprav že zdaj zgledno ločujemo, želi vpeljati kavcijski sistem. A se je zataknilo. Družbe za ravnanje z embalažo so zakonu prižgale rdečo luč s pritožbo na Ustavnem sodišču.
Zimske pnevmatike dražje od 15 do 30 odstotkov v primerjavi z lanskimi
10. 11. 2022 18.13
Za zamenjavo letnih pnevmatik za zimske imate le še štiri dni. V torek, 15. novembra, boste namreč morali imeti – ne glede na vreme – po zakonu na avtomobilu nameščeno zimsko opremo. Zimske pnevmatike morajo imeti vsaj 3 milimetre profila, ob uporabi letnih pa je treba imeti v avtomobilu snežne verige.
Bomo tudi v Sloveniji jedli kobilice, črve in čričke?
01. 10. 2022 11.00
Bomo kmalu jedli žuželke, zmes alg, bakterij in kvasovk, v laboratoriju vzgojeno meso, 'steak', ki to ni, in med brez čebel? Hrana je vse dražja, hkrati pa vse bolj obremenjuje naše okolje – zlasti meso. In čeprav zmerno uživanje mesa ni problematično, ga pojemo preveč. V Sloveniji kar 88 kilogramov na leto na osebo, 18 kilogramov več od povprečja Evropske unije. Medtem pa zagonska podjetja v Sloveniji razvijajo revolucionarne tehnologije, ki bodo tudi največjim ljubiteljem mesa in živalskih izdelkov pomagala zmanjšati to porabo.
Na razpis za odkup pšenice se je odzval le en ponudnik
16. 08. 2022 17.13
Na javno naročilo Zavoda za blagovne rezerve RS za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano je prispela ena ponudba, so sporočili iz zavoda. Ta bo ponudbo zdaj pregledal in se odločil o oddaji naročila. Podrobnosti o ponujenih količinah niso razkrili. Premier Robert Golob meni, da je to tako dobra kot slaba novica.
Steklo in kovina: možna 'krivca' za samovžige odpadkov na deponijah
09. 08. 2022 07.00
Vsako leto poročamo o vsaj enem požaru na slovenskih deponijah, ko odpadki zagorijo sami od sebe. Zadnji primer domnevnega samovžiga, zaradi česar je zgorelo 150 ton kosovnih odpadkov, se je zgodil v Krškem v zbirnem centru za ravnanje z odpadki podjetja Kostak v Spodnjem Starem Gradu minuli teden. Zanimalo nas je, kako se lahko ogenj zaneti na deponijah kar sam. Eden izmed problemov so napačno odloženi odpadki.
Tudi pri sežigu odpadkov nastanejo 'odpadki'. Kaj naredijo z njimi?
17. 07. 2022 18.11
Obiskali smo sežigalnico Pfaffenau na Dunaju, ki jo tudi ljubljanske mestne oblasti izpostavljajo kot primer dobre prakse. Preverili smo, kako deluje in kako okolju prijazna je v resnici.
Komisija napoved gospodarske rasti za območje evra rahlo znižala
14. 07. 2022 13.12
Evropska komisija je napoved gospodarske rasti celotne EU za letos ohranila pri 2,7 odstotka, kolikor je napovedala že maja. Za območje evra jo je medtem znižala z 2,7 na 2,6 odstotka. Za leto 2023 je napoved oklestila na 1,5 oz. 1,4 odstotka. Inflacija v območju z evrom (7,6 odstotka) in EU (8,3 odstotka) bo medtem letos rekordno visoka.
Sežigalnica odpadkov tudi v neprevetreni Ljubljani?
27. 05. 2022 06.00
Janševa vlada je tik pred koncem mandata z uredbo omogočila podeljevanje 30-letnih koncesij za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov in to kar brez predhodne presoje njihovega vpliva na okolje. Ne le dolgoročne okoljske posledice, zapostavljen je tudi neposredni zdravstveni vpliv sežigalnic na zdravje ljudi, so ostri na zdravniški zbornici. Naraste lahko število rakavih obolenj in prezgodnjih smrti. Strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost, da se v sežigalnicah kot surovina ne bi uporabljali samo slovenski odpadki, ampak bi jih uvažali tudi iz tujine.
Večji industrijski požari v Sloveniji
12. 05. 2022 11.01
Slovenijo je v zadnjih letih prizadelo več industrijskih požarov, ki so povzročili veliko škode, večinoma pa so minili brez žrtev. Eksplozija in požar v kočevskem Melaminu pa sta terjala zelo visok davek, saj je bilo po dosedanjih podatkih poškodovanih več kot 20 ljudi. Objavljamo kronologijo večjih industrijskih požarov po letu 1995.
Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez
20. 04. 2022 06.09
Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.
Isberg odpadke poleg v Volčji Dragi kopičil tudi drugod po Sloveniji
23. 02. 2022 13.53
Podjetje Isberg, ki je najelo proizvodne prostore družbe Martex v stečaju v Volčji Dragi in jih napolnilo z vrečami odpadkov, je podobno ravnalo tudi na več drugih lokacijah po Sloveniji. Inšpektorji so nezakonito skladiščenje odpadkov odkrili na več različnih lokacijah na Dolenjskem, povsem mogoče je, da je podjetje odpadke skladiščilo še kje.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
Je hrana predraga?
20. 11. 2021 07.00
Pridelava hrane je kriva za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Posebej problematična je živinoreja, torej naša poraba mesa. Zaradi dviga cen energije, surovin, embalaže in krme se nam zdaj obeta dvig cene hrane nasploh. Tudimesa. Bomo zaradi tega porabili manj mesa? Kako pomembno nam je trajnostno prehranjevanje? Napoved dviga cen hrane razburja, a po drugi straniSlovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca.
Kdo je domnevna smetarska mafija, ki jo Vizjak omenja, ko si poskuša oprati ime?
20. 10. 2021 19.36
Ne glede na jasnost posnetka in poziv ministra k neplačevanju davka, se Andrej Vizjak brani, da gre za lepljenko. Da bi se izvlekel iz velike težave, ki si jo je nakopal, pa celo trdi, da se mu maščuje t. i. smetarska mafija. A hkrati ne pove natančno, kdo vse to so. Lahko bi šlo za šest družb, ki si trenutno deli slovenski trg z odpadno embalažo. Če pa bo Vizjakov zakon potrjen, bi bila za vso embalažo določena zgolj ena neprofitna organizacija.
'V Zalogu ne bomo dovolili, da bi postali smetišče'
18. 06. 2021 18.39
Nov dan, novo črno odlagališče komunalnega blata. Po Pivoli, Dramljah in Šentjurju se je kup odpadnega blata pojavil tudi v prestolnici. Neznosen smrad se te dni širi po ljubljanskem Zalogu, z visokimi temperaturami pa postaja vonj vse močnejši, opozarjajo krajani. Kupi komunalnega blata, ki nezaščiteni počivajo ob skladišču, sedem metrov nad podtalnico, pripadajo podjetju ML Surovine, sicer vpletenemu tudi v nedavne primere na Štajerskem. "V Zalogu ne bomo dovolili, da postanemo smetišče," lastnikom podjetja sporočajo krajani, združeni v civilno iniciativo. O primeru so že obvestili tako pristojno inšpekcijo kot agencijo in ministrstvo za okolje.
Smetarska hobotnica, katere del je tudi kralj banan
16. 06. 2021 06.00
Številni požari na deponijah, izlivi v vode in nazadnje tudi nelegalno odlaganje komunalnega blata v gozd pri Hočah. Kako je sploh možno, da blato iz čistilne naprave pride v neokrnjeno naravo, se zdaj sprašujejo kriminalisti, mreža izvajalcev in podizvajalcev pa je pokazala na resno sistemsko napako v Sloveniji – podjetja s samo nekaj zaposlenimi dobijo milijonske razpise in nato kot podizvajalce najamejo druge, ti pa pogosto nove podizvajalce, s čimer se možnost napak izjemno poveča.