Surs
Božičnice v povprečju znašale 930 evrov bruto: zvišale povprečno plačo
23. 01. 2023 11.18
Izredna izplačila, kot so 13. plače in božičnice, so novembra lani tradicionalno zvišala povprečno plačo. Ta je v neto znesku znašala 1479,56 evra, kar je nominalno 12,3 odstotka več kot oktobra, realno pa 11,3 odstotka več. Povprečni bruto znesek izrednega izplačila je znašal nekaj manj kot 930 evrov.
Ministrstvo za kulturo ustanavlja skupino za podporo žrtvam nadlegovanja
14. 12. 2022 16.47
Čeprav se o nesprejemljivosti spolnega nadlegovanja na delovnem mestu zadnja leta vse pogosteje govori, si veliko žrtev še vedno ne upa spregovoriti, sploh če bi lahko to zanje pomenilo izgubo službe. Enako se dogaja tudi v kulturi, kjer je še vedno prisotno mišljenje, da je komu, ki sicer velja za genija, dovoljeno in odpuščeno vsakršno sporno in celo nasilno vedenje. Poleg tega je na primer v gledališču, filmu ali pri plesu, ko se od akterjev pričakuje fizična bližina, meja, ko lahko nekdo poseže v intimo drugega, zelo tanka.
Oktobra zaradi koronavirusa več Slovencev omejevalo druženja v živo
13. 12. 2022 14.16
Oktobra je vse dni v tednu na lokaciji delodajalca delalo 80 odstotkov zaposlenih, dva odstotka sta delo opravljala od doma, osem odstotkov zaposlenih pa delno od doma in delno na lokaciji delodajalca. Povečal se je delež prebivalcev, ki so zaradi covida-19 omejevali druženje v živo, je pokazala raziskava statističnega urada.
Povprečna starost očeta ob rojstvu otroka je skoraj 34 let
19. 11. 2022 17.20
Ob mednarodnem dnevu moških, ki ga obeležujemo 19. novembra, je Statistični urad RS pripravil statistiko zanimivosti o močnejšem spolu, ki med drugim potrjuje, da so bili lani očetje v Sloveniji ob rojstvu otroka povprečno skoraj tri leta starejši kot ženske. Plačna vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji je v letu 2021 znašala 2,7 odstotka, kar pomeni, da so imeli zaposleni moški v povprečju za toliko višje plače kot ženske. Plače žensk so bile višje od plač moških samo v uradniških poklicih.
Kako bi kandidati za župana Velenju povrnili naziv 'mesto priložnosti'?
18. 11. 2022 18.01
V Velenju se za mesto župana potegujejo štirje kandidati in dve kandidatki. Aktualnega župana Petra Dermola izziva pet protikandidatov: Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, inženir in podjetnik Benjamin Strozak, specialistka andragogike Lidija Črnko, gostinka in organizatorka socialne mreže Lidija Šolinc ter Jože Hribar, gostinec in mestni svetnik. Kako bodo mestu, ki mu grozi zapiranje za občino ene najpomembnejših panog, povrnili naziv "mesto priložnosti"?
'Če ne bomo ukrepali, naše občine kmalu ne bo več. Kje so alarmi?'
17. 11. 2022 14.18
Je bilo za občino Kanal ob Soči že včeraj prepozno? Odhajanje mladih in staranje prebivalstva, ki sta posledica nezadržne centralizacije, namreč ogrožata njen obstoj. Po zadnjih podatkih SURS-a ima občina 5245 prebivalcev, kar pomeni, da kmalu ne bo več izpolnjevala osnovnega pogoja za ustanovitev, kar je 5000 prebivalcev. V zadnjih 20 letih je sicer število mladih v občini v starostni skupini 19–26 let upadlo za kar 62 odstotkov.
Povprečen Slovenec lani porabil 35 litrov vina, vinarje skrbi draginja
12. 11. 2022 09.02
Martinovo je za vinarje zaključek leta, čas za obračune o tem, kakšna je bila letina, ter za veselje, da je uspela še ena dobra sezona. A ob tem vinarji poudarjajo, da je prav vsako leto nov izziv, zlasti v času vsesplošne draginje. Letošnji vinski letnik je zahteven in količinsko slabši kot lani. Slovenija sicer proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Naša država je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, povprečen Slovenec ga je lani porabil 35 litrov.
Slovenci stavimo na gotovino in bančne vloge
31. 10. 2022 18.09
Po rekordnem letu 2020, ko so privarčevala največ doslej, so lani slovenska gospodinjstva več trošila, a smo kljub temu še vedno med najvarčnejšimi narodi v Evropski uniji. Hkrati pa tudi zelo konservativni. Skoraj polovico finančnega premoženja imamo namreč v gotovini in bančnih vlogah, ki veljajo za varne naložbe, čeprav denar zaradi inflacije izgublja vrednost. In zakaj varčujemo? Za večje nakupe, za dopust, za pokojnino, za pomoč otrokom in vnukom ter da bomo pripravljeni na nepričakovane dogodke.
Stanovanjski stroški so veliko breme za dobro petino Slovencev
31. 10. 2022 13.35
Najemnina, zavarovanje, stroški rednega vzdrževanja in popravil, obresti za stanovanjski ali hipotekarni kredit, stroški za vodo, kanalizacijo, odvoz odpadkov, elektriko, plin, ogrevanje, redno vzdrževanje, popravila ... so izdatki, ki jih upoštevamo, ko računamo, kolikšni del plače nam odškrtnejo stanovanjski stroški na leto. Lani je 22 odstotkov slovenskih gospodinjstev potožilo, da plačevanje stanovanjskih stroškov zanje predstavlja veliko breme, za 6 od 10 gospodinjstev so bili ti stroški srednje veliko breme. V slabih stanovanjskih razmerah je lani živelo 19 odstotkov Slovencev, 98 odstotkov pa jih je zatrdilo, da so lani lahko primerno ogrevali svoje domove, kažejo podatki Sursa.
'V krizi ne smemo pozabiti, da smo solidarna družba'
16. 10. 2022 18.50
V času covidne krize smo iskali novo normalnost, ki smo jo naposled našli. Ta nova normalnost pa je trajna kriza, ki se nikoli ne konča, opaža antropolog Dan Podjed. Vpliv kriz še kako čutimo tudi v svojih denarnicah. A ne vsi enako. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, se primerjava med uradno izmerjeno in občuteno inflacijo velikokrat precej razlikuje. Vsak izmed nas ima namreč svojo osebno inflacijo, saj ima tudi vsak drugačno potrošno košarico. Zakaj imamo ljudje velikokrat občutek, da so se cene zvišale bolj, kot kaže letna stopnja inflacije? Višja inflacija, kot smo je bili vajeni doslej, bo vztrajala še vsaj nekaj let, pravijo ekonomisti. Denar na bankah tako izgublja svojo vrednost. Kot svetuje Podjed, v času finančne krize investirajte v sosede, v prijatelje, v znance in neznance, poziva: "V trenutku krize namreč ne smemo pozabiti, da smo solidarna družba, da se vam tisto, kar podarite, vedno povrne." Kot pa svetujejo finančni strokovnjaki, je nujno, da Slovenci prevzamemo več odgovornosti za boljšo starost.
40 odstotkov svetovnega prebivalstva si ne more privoščiti zdravega obroka
16. 10. 2022 07.00
Čeprav bi morala biti hrana temeljna pravica vsakega posameznika, ZN opozarjajo, da si skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravega obroka. Cene hrane so zaradi vojne v Ukrajini občutno narasle, prehransko krizo dodatno poglabljajo ekstremne suše tako po Evropi kot v drugih delih sveta. Kljub milijonom ljudi, ki so lačni ali občutijo prehransko revščino, še vedno ogromno hrane pristane v smeteh. Lani jo je prebivalec Slovenije zavrgel v povprečju 68 kilogramov, kar je 10 kilogramov več kot leta 2013, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Slovenec doma porabi tri kilograme kave na leto; kako jo skuhati dobro?
01. 10. 2022 07.00
Kava je za mnoge povezana s pozitivnimi občutki, saj jih zjutraj predrami, čez dan 'drži pokonci', nekatere osvoji s svojim okusom, drugim pomeni trenutek zase, tretjim sinonim za druženje, kramljanje. A tokrat ne bomo pisali o učinkih, ampak o zanimivostih in statistiki tega poživljajočega napitka. Denimo, ali ste vedeli, da je kava optimalno sveža prvi mesec po praženju in 15 minut po mletju ter da prebivalec Slovenije doma porabi v povprečju tri kilograme kave na leto? Kako pa si doma sami skuhamo zares dobro opojno črno pijačo?
Bezenšek in Senčarjeva o covidu-19, cepivu in smrti. Kakšna so dejstva?
30. 09. 2022 06.00
Sinoči sta se v oddaji 24ur ZVEČER kot zadnja v tem tednu soočila glasbenik Gregor Bezenšek in ginekologinja Sabina Senčar. Sabina Senčar se v predsedniško tekmo podaja s podporo volivcev in zunajparlamentarne stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, Gregor Bezenšek pa s podporo volivcev. Je v Sloveniji res umrlo 5.000 ljudi zaradi covida-19, kot trdi Bezenšek? Koliko ljudi je pod pragom revščine? Je stroka res trdila, da cepljeni proti covidu-19 ne prenašajo bolezni?
Suh kruh ni za staro šaro
30. 09. 2022 00.15
V Sparu preudarno ravnajo s hrano
Julija prvič registriranih manj avtomobilov, oživel potniški promet
15. 09. 2022 12.02
V Sloveniji se je julija okrepil obseg potniškega prometa, če primerjamo z enakim mesecem lani. V javnem linijskem avtobusnem in železniškem prometu so prevozili za približno polovico več potniških kilometrov. Povečalo se je število potniških vozil, ki so prečkala slovenske meje, prvič registriranih avtomobilov pa je bilo 12 odstotkov manj.
SURS za Dončića preštel zaposlene v dejavnostih za javni red in varnost
07. 09. 2022 10.49
Odličen nastop slovenskih košarkarjev na tekmi proti Nemčiji, zlasti predstava Luke Dončića, je očitno navdušil tudi statistični urad. Še posebej jih je navdušilo njegovo posredovanje, tako da ocenjujejo, da bi se dobro znašel v dejavnostih za javni red in varnost. Kot dodajajo, je tam trenutno zaposlenih 7.855 oseb.
Število šolarjev narašča, vse več pa jih začetek šolanja prestavi za eno leto
29. 08. 2022 12.57
Pred dijaki in učenci so še zadnji dnevi poletnih počitnic. V četrtek bodo znova sedli v šolske klopi in pri Statističnem uradu (SURS) so pripravili pregled preteklega šolskega leta v številkah. Kdaj je bilo v slovenskih šolah najmanj otrok? Koliko jih je tam danes? Kam se vpisujejo dijaki in dijakinje?
Turisti julija v Sloveniji prenočevali več kot v rekordnem letu 2019
25. 08. 2022 12.08
Tuji obiskovalci Slovenije so julija ustvarili kar tri četrtine vseh prenočitev. Turistični delavci so na začetku glavne sezone v turističnih nastanitvah našteli skupno 952.000 prihodov dopustnikov in 2,7 milijona njihovih prenočitev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leto prej in pet odstotkov več kot v turistično rekordnem letu 2019, kažejo podatki državnega statističnega urada. Z vrnitvijo tujih gostov se turistični utrip vrača v prestolnico, Slovence pa je najbolj pritegnila piranska občina. V slovenskih naravnih zdraviliščih je bilo vseh prenočitev v prvih sedmih mesecih letošnjega leta osem odstotkov manj kot leta 2019, so sporočili iz Skupnosti naravnih zdravilišč.
V Sloveniji 8,2-odstotna gospodarska rast v drugem četrtletju
16. 08. 2022 11.48
Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni povečal za 8,2 odstotka. K rasti sta pripomogla domače in tuje povpraševanje, so navedli v državnem statističnem uradu. Na domačo potrošnjo je najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tujo pa storitvena menjava. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so po objavi podatkov Sursa ocenili, da je rast ostala visoka tudi zaradi nižje lanske osnove. Umirila pa se je rast porabe gospodinjstev, kar je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev.
Junija delo od doma opravljal zgolj še odstotek zaposlenih
09. 08. 2022 12.53
Eden izmed ukrepov oziroma priporočil pristojnih institucij za omejevanje širjenja covida-19 je bilo tudi delo od doma. Med oktobrom 2021 in januarjem 2022 je delež zaposlenih, ki so delali od doma vse dni v tednu, naraščal. Po januarju je bilo takih zaposlenih vse manj – v juniju le še odstotek, kar je enako kot oktobra lani, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Steklo in kovina: možna 'krivca' za samovžige odpadkov na deponijah
09. 08. 2022 07.00
Vsako leto poročamo o vsaj enem požaru na slovenskih deponijah, ko odpadki zagorijo sami od sebe. Zadnji primer domnevnega samovžiga, zaradi česar je zgorelo 150 ton kosovnih odpadkov, se je zgodil v Krškem v zbirnem centru za ravnanje z odpadki podjetja Kostak v Spodnjem Starem Gradu minuli teden. Zanimalo nas je, kako se lahko ogenj zaneti na deponijah kar sam. Eden izmed problemov so napačno odloženi odpadki.
Za izvedbo spremljanja cen osnovnih živil prispele zgolj tri ponudbe
01. 08. 2022 20.41
Osnovne življenjske dobrine so iz dneva v dan manj dostopne, tudi nakupovali vozički so bolj prazni kot običajno. Rekordno inflacijo bo vlada jeseni poskušala znižati s košarico 15 t. i. osnovnih skupin živil. Javno bodo objavili cene različnih trgovcev in jih s tem odvrnili od izrazitih podražitev. Pri Trgovinski zbornici Slovenije so do vladnih namer sicer še naprej skeptični, potrošniki pa od ukrepa pričakujejo dostopne cene hrane. Preračune in primerjave med trgovci bo za vlado opravilo zunanje podjetje, ministrstvo za kmetijstvo je odpiralo ponudbe. Prispele so zgolj tri, najcenejšo je za slabih 18 tisočakov poslalo celjsko podjetje Marcelino.
Zaposlitev v Novi Gorici
28. 07. 2022 06.00
Iščeš zaposlitev v Novi Gorici, pa nimaš ideje, kaj bi počel in kje bi našel prosta dela? To ni problem. Nova Gorica je mlado mesto, ki predstavlja regionalno središče Goriške in ponuja številne priložnosti. Tvojo novo zaposlitev v tem ravno prav velikem mestu vam bomo pomagali poiskati mi!
Ne le okusi, tudi imena sladoledov vedno bolj nenavadna
17. 07. 2022 08.51
V poletni vročini prija osvežitev, zato je kralj sladic v tem času zagotovo sladoled. Statistični podatki kažejo, da si povprečen Slovenec doma privošči skoraj štiri litre sladoleda letno. Ker tretjo nedeljo v juliju obeležujemo svetovni dan sladoleda, smo zbrali nekaj podatkov o tej priljubljeni pregrehi. Poleg tega smo se pogovarjali s kuharskim mojstrom Lukom Jezerškom, ki je med drugim namignil, kako naj kar sami doma pripravimo okusno ledeno sladico.
Bo nepremičninski davek povečal ponudbo na trgu nepremičnin in znižal cene?
04. 07. 2022 06.00
Večina evropskih držav ima nepremičninski davek, Slovenija sodi med izjeme – države, ki takšnega davka nimajo. Uvajamo ga že od leta 2006, ko smo imeli množični popis nepremičnin. Imamo pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vsaka od 212 občin sama določa, koliko moramo plačati, zneski pa so različni: v Kopru več kot en evro na kvadratni meter za stanovanje, v Krškem pol evra. Bi uvedba davka stabilizirala divjo rast cen nepremičnin? Primer: vrednost garsonjere v Celovških dvorih je danes trikrat višja kot ob nakupu.
Inflacija na letni ravni več kot 10-odstotna. Kaj se je najbolj podražilo?
30. 06. 2022 10.42
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin junija na letni ravni v povprečju zvišale za 10,4 odstotka. Največ so k inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije. Na mesečni ravni je bila inflacija 2,7-odstotna, zvišali so jo dražja elektrika, počitniški paketi in hrana, je objavil državni statistični urad. Predsednik vlade Robert Golob je bil ob objavi podatkov kritičen do prejšnje vlade, ker da je v njenem času prišlo do umetnega zniževanja inflacije.
Pandemija močno zdesetkala glasbene dogodke leta 2020
20. 06. 2022 06.00
Poletje je čas, ko z glasbenimi festivali in odri pod milim nebom na prostem zadoni glasba vseh zvrsti. Sezona glasbenih festivalov je tik pred razmahom, dejstvo, da dve poletji skorajda nismo imeli možnosti večdnevnega glasbenega razvajanja, pa je pozabljeno. Vrnili so se dobri stari časi, a to še ne pomeni, da leti 2020 in 2021 nista pustili posledic na kulturno-kreativnem sektorju, v katerega spada tudi glasbena dejavnost.
Življenje v Sloveniji zadnjih 20 let še ni bilo tako drago
02. 06. 2022 19.06
V maju je inflacija dosegla 8,1 odstotka, kar je največ po aprilu leta 2002, cene blaga so se v primerjavi z majem 2021 dvignile za skoraj deset, cene storitev pa za približno pet odstotkov. Najbolj so se v zadnjem letu podražili energenti, z njimi pa tudi praktično vse osnovne življenjske potrebščine. Inflacija se z energentov torej širi na blago in storitve. Kaj vse je dražje in za koliko? Se je kaj morda pocenilo?
Cene naraščajo, katere naložbe se kljub temu izplačajo?
25. 05. 2022 12.43
Cene življenjski potrebščin občutno naraščajo. Letna inflacija je aprila dosegla 6,9, mesečna 2,6 odstotka. S podobno situacijo smo se nazadnje spoprijeli septembra 1992. Kaj ta inflacija pravzaprav pomeni, kako vpliva in še bo vplivala na potrošnike? Ali bomo manj trošili in skušali vsak evro privarčevati? Ali se bomo odpovedali zgolj določenim dobrinam in 'luksuzu', denimo počitnicam, ker so cene turističnih paketov in letalskih kart poletele v nebo? Se v turbulentnih časih visoke inflacije sploh izplača investirati? Pogovarjali smo se s strokovnjakoma za ekonomijo.
Kaj nas čaka ob vse višji inflaciji?
23. 05. 2022 19.10
Nas čaka recesija? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo Evropska unija, države, podjetja, vse bolj pa tudi že potrošniki. Pandemija še vedno povzroča težave, polizdelki iz Kitajske še vedno prihajajo z zamudami, dobavne verige pomembnih prehrambnih izdelkov so zaradi vojne v Ukrajini prekinjene, pšenica se je v letu dni podražila za 80, nafta za 90 odstotkov. Kaj nas čaka in kaj v spopadu z vse višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rastjo državam priporoča Evropska unija?