Svet Evropske Unije
Viagra tudi v EU?
04. 06. 1998 13.20
Agencija Evropske unije za zdravila, ki deluje kot svetovalno znanstveno telo, je ta teden priporočila trženje ameriškega zdravila viagra za dviganje potence pri moških v Evropi.
V banki podatkov Eurodac tudi o ilegalnih priseljencih
29. 05. 1998 16.48
V bodoči banki podatkov za prstne odtise prosilcev za azil (Eurodac) naj bi hranili tudi podatke o ilegalnih priseljencih. Z nemškim predlogom so se danes v Bruslju strinjali notranji ministri Evropske unije. Sedaj je treba izdelati natančno pravno definicijo, kdo vse so ilegalni priseljenci. Pravno konvencijo z dodatnim protokolom, ki naj bi določal, pod katerimi pogoji se sme odvzeti prstne odtise, naj bi sprejeli še pred koncem tega leta.
Danci odločajo o Amsterdamski pogodbi
28. 05. 1998 11.13
Okoli štiri milijone danskih volilcev danes na referendumu odloča o Amsterdamski pogodbi, dokumentu, ki so ga članice Evropske unije sprejele lani.
Vodstvo ECB dokončno potrjeno
27. 05. 1998 13.46
Voditelji enajstih držav Evropske unije, ki bodo 1. januarja prihodnje leto uvedle evro, so v skladu s proceduro ta teden še formalno potrdili vodstvo Evropske centralne banke (ECB). Tako je pot za začetek delovanja banke dokončno odprta.
Danci jutri o Amsterdamski pogodbi
27. 05. 1998 11.12
Danci bodo jutri na referendumu odločali o Amsterdamski pogodbi, zadnjem ključnem dokumentu Evropske unije, ki nadgrajuje Maastrichtski sporazum iz leta 1992. Po najnovejših raziskavah javnega mnenja, ki jih objavlja tisk, bo za pogodbo glasovalo 45 odstotkov volilcev, 35 odstotkov jih namerava glasovati proti, 20 odstotkov pa je še vedno neodločenih.
EU še brez soglasja do predloga reforme skupne kmetijske politike
26. 05. 1998 16.26
Dvodnevno zasedanje kmetijskih ministrov Evropske unije, ki se danes končuje v Bruslju, je pokazalo, da petnajsterica ostaja močno razdeljena glede predložene reforme skupne kmetijske politike, ki predvideva precejšnje zmanjšanje garantiranih cen za žitarice, mlečne izdelke in govedino.<br< Kot so pokazale prve analize posebnega unijinega kmetijskega odbora, ki združuje izvedence petnajsterice, reforme podpira sedem članic - Danska, Finska, Grčija, Italija, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. Zagovarjanje reform te države utemeljujejo z večanjem globalne konkurenčnosti in odprtosti evropskega kmetijstva. Nekatere izmed njih zaradi teh razlogov zagovarjajo nadaljnje poglabljanje reform oziroma še večje zmanjšanje garantiranih cen za nekatere kmetijske proizvode.
Slovenija bo z EU sklenila predpristopni pakt o organiziranem kriminalu
26. 05. 1998 14.51
Slovenski notranji minister Mirko Bandelj in notranji ministri ostalih desetih kandidatk za članstvo v Evropski uniji bodo s kolegi evropske petnajsterice v četrtek, 28. maja, v Bruslju sklenili predpristopni pakt o organiziranem kriminalu. Pakt bo sprejet v obliki pravno nezavezujoče politične deklaracije.
Italija med vodilnimi po obsegu sive ekonomije
26. 05. 1998 08.12
Italija ima zadnja štiri leta najvišji delež sive ekonomije med 16 državami, ki jih je obravnaval inštitut univerze v Linzu. V letu 1997 je obseg dela na črno v Italiji dosegel 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Takoj za njimi so se uvrstile Španija, Belgija, Švedska in Norveška. Najmanj težav s tem problemom pa imata Švica z 8,1 odstotka in Avstrija z 8,9 odstotka.
EU dosegla politično soglasje o kodeksu za izvoz orožja
25. 05. 1998 15.28
Zunanji ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju dosegli politično soglasje o kodeksu ravnanja v primeru izvoza orožja, ki zastavlja visoke skupne kriterije pri dodeljevanju licenc za to dejavnost.
Kmetijski ministri EU znova o reformah
25. 05. 1998 10.29
Predlagana reforma skupne kmetijske politike Evropske unije je danes znova v središču poznornosti kmetijskih ministrov petnajsterice. Ministri pozornost posvečajo pripravi dokumenta, ki bo povzetek dosedanjih razprav o predlagani reformi in bo predložen vrhu unije na zasedanju prihodnji mesec v Cardiffu.
Zunanji ministri tudi o razmerah na Balkanu
25. 05. 1998 09.29
Zunanji ministri Evropske unije bodo na današnjem zasedanju v Bruslju predvidoma precej pozornosti namenili razmeram na Kosovu in v luči dialoga med kosovskimi Albanci in Beogradom ocenili ukrepe proti ZR Jugoslaviji.
Bolgarija bo izločila stara vozila iz prometa
24. 05. 1998 10.12
V okviru vladnega programa oziroma približevanja ekološkim standardom Evropske unije bo Bolgarija pričela z izločanjem starih vozil, ki onesnažujejo okolje, iz prometa. Povprečna starost 2,5 milijona avtomobilov v tej državi je namreč 16,5 let, zato so "zaslužna" za polovico s svincem onesnaženega zraka v tej državi. Vladni program predvideva prilagajanje vseh bencinskih motorjev uporabi neosvinčenega bencina do leta 2005 in postopno opuščanje goriv, ki vsebujejo svinec. poroča agencija BTA.
EU: Marca 10,3-odstotna brezposelnost
22. 05. 1998 10.52
Brezposelnost v državah Evropske unije je bila po zadnjih podatkih Eurostata marca letos 10,3-odstotna in hkrati že tretji mesec zapored na isti stopnji. Brezposelnih je bilo 17,4 milijona ljudi, kar je za 710.000 manj kot marca lani.
Avstrijski kancler Klima na obisku v Tuniziji
21. 05. 1998 17.03
Tunizijski predsednik Zine El Abidine Ali je danes sprejel avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo, da bi z njim izmenjal mnenja na področju bilateralnih interesov kot tudi v okviru Evropske unije.
Finska stopnja brezposelnosti v aprilu znašala 14,3 odstotka
20. 05. 1998 08.18
Stopnja brezposelnosti na Finskem je v mesecu aprilu, z 13,7 odstotka v marcu, narasla na 14,3 odstotka, sporočajo z njihovega statističnega urada. V aprilu 1997 je bilo brez dela 16,6 odstotka delovne sile, kar znaša 359 tisoč ljudi in Finsko uvršča na vrh lestvice brezposelnosti dežel Evropske unije.
Ministri EU za finance prvič o proračunu za 1999
19. 05. 1998 16.14
Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju opravili prvo orientacijsko razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. Osnutek, ki ga je aprila predstavila Evropska komisija, predvideva porabo v višini 96,9 milijarde in prilive v višini 86,3 milijarde evrov.
Rast finskih maloprodajnih cen
16. 05. 1998 09.25
Maloprodajne cene so se na Finskem aprila po obračunski metodologiji Evropske unije v primerjavi z marcem letos povečale za 0,5 odstotka, sporočajo iz finskega statističnega urada. Glede na enako obdobje lani so se maloprodajne cene na Finskem povečale za 1,7 odstotka. Marca so na Finskem maloprodajne cene zrasle za 0,2 odstotka.
Grčija: Privatizacija 12 državnih podjetij
15. 05. 1998 08.17
Grška vlada namerava v prihodnje s privatizacijo 12 državnih podjetij napolniti državno blagajno. Prodaja podjetij naj bi v blagajno prinesla približno 800 milijard grških drahem, omenjeni ukrep pa je eden izmed številnih, ki jih je grška vlada pripravila z namenom izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev Evropske denarne unije, ki naj bi se ji Grčija priključila leta 2001. Sprva namerava grška vlada prodati naftno družbo Hellenic Petroleum in njene prostocarinske prodajalne, kasneje pa bodo sledile prodaje ostalih, prodaji namenjenih podjetij.
Arafat v Bruslju
11. 05. 1998 15.30
Po poročanju belgijskega radia je v Bruselj danes prispel predsednik palestinskih oblasti Jaser Arafat.
Hrvaška: Manjša blagovna menjava s tujino
07. 05. 1998 09.45
Hrvaški uvoz se je v prvem trimesečju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 5,4 odstotka in je znašal 1,93 milijarde ameriških dolarjev. Prav tako se je v omenjenem obdobju zmanjšal hrvaški izvoz v tujino, in sicer za 8,4 odstotka, ter je dosegel vrednost 1,08 milijarde dolarjev, sporočajo iz statističnega urada Hrvaške.
Avstrija: Evro postal resničnost
06. 05. 1998 08.27
Ob konca minulega tedna je Avstrija uradno uvedla dvojno obračunavanje cen, in sicer v evru in v matični valuti šiling. Evro je tako v tej alpski državi postal resničnost, vsaj na papirju. Restavracije, podjetja, trgovine in časopisi svoje cene že obračunavajo v evru, s tem pa avstrijski državljani ter tuji turisti že dobivajo občutek kako bo po letu 2002, ko bodo vse cene v 11 državah Evropske unije izražene le v evru.
Evropski parlament o enajstih kandidatkah za evro
02. 05. 1998 10.23
Potem ko so ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance sinoči v Bruslju sprejeli priporočilo, naj evro 1. januarja prihodnje leto uvede enajst držav, je v postopku odločanja o uvedbi evra davi štafeto prevzel Evropski parlament. Evroparlamentarci bodo še dopoldne sprejeli mnenje o priporočilu finančnikov, ki bo po pričakovanjih pozitivno, saj so poslanci že minuli četrtek sprejeli svoje poročilo, v katerem so predlagali, naj ustanovne članice Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) postanejo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Potem ko bo mnenje o priporočenih kandidatkah izrekel Evropski parlament, bo odločitev popoldne po pričakovanjih soglasno sprejel tudi vrh unije. Predsedniki vlad ali držav petnajsterice naj bi danes po napovedih številnih držav unije rešili tudi spor glede vprašanja, kdo bo prvi predsedoval Evropski centralni banki (ECB). Zvečer se bodo znova sešli finančni ministri, ki bodo določili menjalniški tečaj med valutami držav, ki bod 1. januarja 1999 uvedle evro.
Dogovor o predsedniku ECB dosežen?
02. 05. 1998 09.48
Evropska petnajsterica je očitno dosegla dogovor o predsedniku Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. julija nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Iz belgijskih virov se je izvedelo, da so se predsedniki vlad in držav danes v Bruslju sporazumeli, da bo na položaj z osemletnim mandatom imenovan sedanji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenber. Duisenberg je ves čas užival podporo večine članic unije, razen Francije, ki je vseskozi vztrajala pri svojem kandidatu, predsedniku francoske centralne banke Jean-Claudeu Trichetu. Za zdaj še ni znano, ali je bil dogovor dosežen s tihim kompromisom, da bo Duisenberg po polovici mandata odstopil in položaj prepustil francoskemu kandidatu. Kot vztrajno ponavlja Evropska komisija, bi bila prepolovitev mandata kršenje pogodbe EU, vendar pa bi bil prostovoljen odstop kogarkoli pred iztekom mandata popolnoma legitimen.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Začetek konference o vračanju beguncev v BiH
28. 04. 1998 15.53
V Banja Luki se je danes začela regionalna konferenca o vračanju beguncev. Konferenca poteka pod pokroviteljstvom visokega civilnega predstavnika za BiH Carlosa Westendorpa in Visokega komisariata ZN za begunce.
Evropski projek o prepovedi vozil, ki onesnažujejo okolje, v središčih velemest
27. 04. 1998 09.50
Britansko predsedstvo Evropske unije je predstavilo projekt o prepovedi vozil, ki najbolj onesnažujejo okolje, v središčih evropskih velemest.
Cook za nadaljevanje pritiska na Beograd
27. 04. 1998 08.07
Predsedujoči svetu zunanjih ministrov Evropske unije, britanski zunanji minister Robin Cook, je danes v Luxembourgu izjavil, da je zaradi neizboljšanja razmer na Kosovu treba nadaljevati pritisk na Beograd. Beograd mora umakniti posebne policijske enote, prenehati uporabljati težko orožje proti prebivalcem in začeti vsebinski dialog s kosovskimi Albanci, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU izjavil Cook. Poleg tega je vodja britanske diplomacije napovedal, da bo unija še naprej pritiskala na jugoslovanske oblasti, naj sprejmejo misijo mednarodnega osrednika Felipeja Gonzalesa. Glede morebitnega dogovora o poostrenih sankcijah proti Beogradu, je Cook dejal, da bo danes petnajsterica znova potrdila ukrepe, ki jih je predložila kontaktna skupina. Na morebitne nadaljne korake v tej smeri bo po Cookovih besedah treba počakati na bližnji vnovični sestanek kontaktne skupine za območje nekdanje Jugoslavije.
Zelena luč za makrofinančno pomoč BiH in Albaniji
21. 04. 1998 15.33
Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Luxembourgu dosegli politično soglasje o dodelitvi makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini in Albaniji.
Kohl: Dobri pogoji za stabilnost evra
21. 04. 1998 13.26
Nemški kancler Helmut Kohl je evropsko denarno unijo označil kot "najpomembnejšo odločitev po združitvi Nemčij". Predpogoji za stabilnost evra "še nikoli niso bili tako dobri kot danes", je dejal kancler na današnji javni seji parlamentarnih odborov za finance in evropska vprašanja.