Sveta Evrope
Minister Frlec ob robu zasedanja v Strasbourgu tudi z Granićem
05. 05. 1998 07.34
Vodja slovenske diplomacije Boris Frlec je imel danes ob robu zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu tudi vrsto dvostranskih pogovorov. Srečal se je s hrvaškim kolegom Matejem Granićem in estonskim zunanjim ministrom Hendrikom Ilvesom, krajše pogovore pa je imel tudi z zunanjima ministroma Rusije in Nemčije Jevgenijem Primakovom in Klausom Kinklom.
Minister Frlec na zasedanju odbora ministrov SE
04. 05. 1998 16.20
Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Borisa Frleca se bo udeležila dvodnevnega zasedanja odbora ministrov držav članic Sveta Evrope (SE), ki se bo drevi začelo v Strasbourgu.
Predsednik Atlantskega sveta Slovenije na Češkem
28. 04. 1998 19.23
Predsednik Atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je v okviru sodelovanja z Atlantsko komisijo Češke republike danes obiskal to češko organizacijo, so sporočili iz Atlantskega sveta Slovenije.
Svet Evrope poziva k takojšnjim pogajanjem o Kosovu
22. 04. 1998 19.11
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes znova pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu začetku pogajanj o Kosovu.
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope obsoja referendum o Kosovu
08. 04. 1998 17.13
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je danes hudo skritizirala včerajšnjo odločitev narodne skupščine Republike Srbije, da 23. aprila organizira referendum o tem, ali naj pri dialogu s kosovskimi Albanci posreduje mednarodna skupnost. Fischerjeva je v sporočilu za javnost izrazila prepričanje, da to pomeni pridobitev izgovora za zavrnitev mednarodnega posredovannja v kosovski krizi, obenem pa nadaljevanje politike, ki je že doslej vodila ZR Jugoslavijo v osamitev in takorekoč gospodarski zlom.
Velika večina Albancev podpira izvajanje smrtne kazni
06. 04. 1998 09.11
Več kot 90 odstotkov Albancev podpira izvajanje smrtne kazni, da bi se zmanjšalo število ubojev v državi. Po podatkih ankete, ki jo je opravila neka nevladna organizacija, se je 93,6 odstotka vprašanih izreklo za smrtno kazen, in sicer zaradi uboja, posilstva ter ugrabitve, proti izvajanju najhujše kazni pa je bilo le 4,1 odstotka vprašanih. Minulo leto je smrtno kazen podprlo 70 odstotkov anketiranih Albancev.
Fotografska razstava Evgena Bavčarja v Trstu
31. 03. 1998 11.12
V tržaškem Društvu slovenskih izobražencev so sinoči odprli razstavo slovenskega fotografa Evgena Bavčarja, ki živi in dela v Parizu. Po predstavitvi avtorja in njegovega dela so navzoči, med njimi sta bila tudi konzul Slovenije v Trstu Zorko Pelikan in pisatelj Boris Pahor, razpravljali o predstavljanju slovenske literature, zlasti primorske in tržaške, v svetu. Bavčar je namreč zaslužen tudi za mnoge prevode slovenskih del v francoščino.
Jugoslavija zaprosila za članstvo v Svetu Evrope
19. 03. 1998 19.00
ZR Jugoslavija je danes zaprosila za pridruženo članstvo Svetu Evrope. Sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschys pozdravlja prošnjo Beograda kot izraz želje sodelovanja v evropski kooperaciji in usklajevanja človekovih pravic in demokratičnih standardov s standardi Sveta, kar je bistvena sestavina reševanja sedanjih problemov te države.
Lojze Peterle na zasedanju sveta Evropske ljudske stranke v Pragi
17. 03. 1998 16.28
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle se v Pragi udeležuje zasedanja sveta Evropske ljudske stranke, kjer govorijo o političnih razmerah v državah srednje Evrope. Na zasedanju je med drugim podpredsednik poljske vlade Lešek Balterowitch udeležencem predstavil program nove poljske vlade, so sporočili iz SKD. Slovenski krščanski demokrati so, kot piše v izjavi, stalni opazovalci v Evropski ljudski stranki, minuli teden pa so vložili prošnjo za status pridruženega člana. Omenjeno prošnjo bo julija letos obravnaval politični biro Evropske ljudske stranke, ki naj bi jo po predivdevanjih tudi sprejel.
Delegacija Sveta Evrope v Beogradu in Prištini
12. 03. 1998 16.54
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je danes odpotovala v Beograd in Prištino, da bi prispevala k dialogu za mirno rešitev krize na Kosovu. Med obiskom, ki bo trajal do sobote, se bo Fischerjeva na čelu sedemčlanske delegacije Parlamentarne skupščine SE sestala s predstavniki ZRJ in kosovskih Albancev.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Rusija ratificirala konvencijo o človekovih pravicah
20. 02. 1998 13.25
Ruska duma je danes ratificirala konvencijo Sveta Evrope (SE) o človekovih pravicah. Prvi podpredsednik dume Vladimir Rižkov je ob tem dejal, da je konvencija o človekovih pravicah najpomembnejši dokument, ki ga je Rusija ratificirala po vstopu v Svet Evrope.
Slovenija bo vključena v volitve za sodnike Evropskega sodišča
12. 02. 1998 19.14
Slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je v Strasbourgu danes udeležil evro-sredozemske okrogle mize o partnerstvu in sodelovanju, se je popoldne ločeno sestal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Danielom Tarschysom, Šimonom Peresom, predsednikom istoimenskega Mirovnega inštituta, ter predsednikom Interparlamentarne unije in Centra Sever Jug Miguelom Angelom Martinezom.
Predsednik Kučan v Strasbourgu
12. 02. 1998 10.10
Predsednik Milan Kučan je davi prispel v Strasbourg, kjer se bo udeležil okrogle mize Sveta Evrope (SE) za partnerstvo in sodelovanje za spravo. Predsednik Kučan bo dopoldne spregovoril na temo Rekonciliacija na Balkanu - prazno upanje ali možna realnost, popoldne pa bo imel v alzaški prestolnici več dvostranskih srečanj.
Kučan na okrogli mizi o partnerstvu za sodelovanje in spravo
09. 02. 1998 17.19
V Strasbourgu se bo v četrtek začela dvodnevna okrogla miza z naslovom Partnerstvo za sodelovanje in spravo na Bližnjem vzhodu, ki jo organizirata generalni sekretar Sveta Evrope in Evropski center za globalno soodvisnost in solidarnost v sodelovanju z Mirovnim inštitutom Šimona Peresa. Posveta se bo v četrtek na povabilo generalnega sekretarja Sveta Evrope Daniela Tarschysa udeležil tudi predsednik Milan Kučan, ki bo svoje poglede na spravo podal na dopoldanski seji v prispevku z naslovom <i>Sprava na Balkanu - prazno upanje ali možna realnost?</i>, so sporočili iz urada predsednika republike.
Parlamentarna skupšcina SE sprejela porocilo o zadnjem razvoju dogodkov v ZRJ
28. 01. 1998 18.36
Parlamentarna skupšcina Sveta Evrope (SE) je na rednem jesenskem zasedanju v Strasbourgu po dolgi in zivahni razpravi sprejela porocilo 7986 o zadnjem razvoju dogodkov v Zvezni republiki Jugoslaviji in njihovem vplivu na balkansko regijo. Sprejela je tudi slovenski amandma, ki poudarja stališce SE, da je rešitev nasledstvenega vprašanja pomembna za ureditev odnosov med drzavami na obmocju razpadle Jugoslavije in da je vseh pet drzav enakopravnih naslednic. Na zasedanju je sodelovala tudi delegacija parlamenta ZRJ. Predsednik njegovega odbora za zunanjo politiko Ljubiša Ristic je v govoru porocilo zavrnil kot "enostransko, ki paci sliko politike in polozaja v ZRJ".
Kučan predlagal Šelihovo za članico Evropskega sodišča za človekove pravice
20. 01. 1998 09.46
Predsednik republike Milan Kučan je za tretjega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije državnemu zboru predlagal profesorico Pravne fakultete in predstojnico katedre za kazensko pravo Alenko Šelih.
Sklepni dan okrogle mize o zaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvoja
17. 01. 1998 12.47
Bistven element projekta skupne Evrope je razvijanje in negovanje univerzalnih vrednot, ki temeljijo na človekovih pravicah, je v uvodnem delu sklepnega dne medvladne okrogle mize o ozaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvoja poudaril predsedujoči izvršnega sveta Centra Sever - Jug pri Svetu Evrope Miguel Angel Martinez. Med drugim je opozoril, da naj bi priporočila, ki jih bodo danes sprejeli udeleženci dvodnevne konference, konkretneje zarisala področja, ki se jim bo v prihodnosti posvetil Center Sever - Jug.
Borut Pahor predstavil osnutek Deklaracije o narodni spravi
14. 01. 1998 16.20
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je na novinarski konferenci predstavil osnutek Deklaracije o narodni spravi, ki jo je danes predal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku in ki naj bi jo vložili v parlamentarni postopek šele po predhodni obravnavi in usklajevanju med predsedniki vseh parlamentarnih strank.
Prvi mednarodni dokument, ki prepoveduje kloniranje človeka
13. 01. 1998 08.34
Devetnajst držav, med njimi Slovenija, je v Parizu podpisalo protokol Sveta Evrope, prvi obvezujoči mednarodni dokument, ki prepoveduje kloniranje človeka. Protokol je odgovor Evrope na grožnjo, da naj bi kloniranje potem, ko je februarja 1997 uspel tovrstni eksperiment na sesalcih na Škotskem, izvajali tudi na ljudeh. Protokol k t.i. Oviedski konvenciji je prvi in edini obvezujoč mednarodni dokument, ki odločno in strogo prepoveduje kloniranje človeka oziroma "vsakršen poskus, da bi ustvarili človeško bitje, ki bi bilo genetsko identično nekemu drugemu, najsi bo mrtvo ali živo". Prepoved ne predvideva nikakršnih izjem.
Državno poroštvo za NLB in NKBM
08. 01. 1998 16.19
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o poroštvu RS za alocirane obveznosti Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB) Ljubljana in Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM) Maribor iz naslova kreditov, ki jih je Sklad za financiranje povečanja zaposlovanja v gospodarsko manj razvitih in izrazito emigracijskih področjih SFRJ najel pri Skladu Sveta Evrope (SE) za socialni razvoj.
Ustavno sodišče za možnega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice vnovič predlaga Jambreka
08. 01. 1998 12.43
Ustavno sodišče je danes na svoji prvi letošnji upravni seji soglasno sklenilo, da predsedniku države Milanu Kučanu za možnega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice vnovič predlaga ustavnega sodnika in dosedanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice Sveta Evrope Petra Jambreka.
Jutri prva izredna seja državnega zbora v novem letu
07. 01. 1998 11.29
Državni zbor se bo jutri popoldan sestal na izrednem zasedanju, na katerem naj bi po predloženem dnevnem redu obravnaval štiri zadeve.
Slovenija predseduje komisiji VS ZN za nadzor sankcij proti Libiji
07. 01. 1998 09.42
Člani misij držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na prvi seji v letu 1998 sprejeli program dela v januarju. Poleg tega so tudi dokončno potrdili države, ki bodo predsedovale posameznim odborom Varnostnega sveta. Slovenska misija, ki jo vodi Danilo Turek, bo predsedovala odboru, ki nadzoruje izvajanje resolucije št. 748, ki vsebuje sankcije proti Libiji.
Svet Evrope imenoval svet modrih
06. 01. 1998 12.33
Svet Evrope (SE) je imenoval t.i. svet modrih, katerega naloga bo pripraviti predloge za strukturne reforme te najstarejše evropske integracije. Med člani sveta so nekdanji portugalski predsednik Mario Soares, finska zunanja ministrica Tarja Hallonen in vodja madžarske diplomacije Laszlo Kovacs. Svet bo pripravil predloge, kako naj se 40-članski SE prilagodi novim nalogam v Evropi po koncu hladne vojne.
Predstavitev dela Sveta Evrope za varstvo človekovih pravic
17. 12. 1997 08.46
Sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Peter Jambrek in član Evropske komisije za človekove pravice Anton Perenič bosta v okviru Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope pri Narodni in univerzitetni knjižnici predstavila dosedanje delo obeh organov Sveta Evrope za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavitev Protokola 11 in ustanovitev novega profesiolnalnega sodišča na podlagi tega protokola. Spregovorila bosta tudi o pogostosti zahtev za obravnavo in usodo vloženih tožb iz Slovenije ter predstavila nova pravila za delovanje, postopek in organizacijo bodočega sodišča.
Drnovšek na srečanju držav članic EU
13. 12. 1997 12.13
Predsednik vlade Janez Drnovšek se bo udeležil sestanka evropskega sveta predsednikov držav in vlad držav članic Evropske unije ter pridruženih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Spremljal ga bo zunanji minister Boris Frlec.
Janša o volitvah
28. 11. 1997 13.56
Ljubljana, 28. novembra (STA) - Predsednik SDS Janez Janša je poleg strankinega stališča do pisnega mnenja predsednika republike Milana Kučana o lustracijskem zakonu na novinarski konferenci predstavil tudi oceno minulih volitev v državni svet ter pri tem poudaril, da je ob posrednih volitvah 22 predstavnikov lokalnih interesov SLS omogočila, da zastopstvo državnega sveta v tem delu ne odraža enake politične slike, kot je nastala po lokalnih volitvah v DS leta 1994.
Generalni sekretar Sveta Evrope na obisku v Sloveniji
16. 10. 1997 00.00
Generalni sekretar Sveta Evrope, Daniel Tarschys, ki je na dvodnevnem obisku v Sloveniji, se bo v petek udeležil odprtja novega informacijskega centra Sveta Evrope. Tarschys se bo sešel s slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem in s slovensko parlamentarno delegacijo pri Svetu Evrope.V petek, 17. oktobra, bo Tarschys skupaj z vodjo diplomacije Frlecom v Ljubljani odprl štirinajsti informacijski in dokumentacijski center Sveta Evrope. Sestal se bo še s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom parlamenta Janezom Podobnikom.