Svetovna banka
Boj proti revščini je potreba
14. 01. 2002 00.00
Po terorističnih napadih na ZDA je boj proti revščini po besedah predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna postal še bolj pomemben. Na to obvezo je Wolfensohn spomnil ob začetku konference, posvečene boju proti revščini.
Blair obiskal Afganistan
08. 01. 2002 00.00
Britanski premier Tony Blair je včeraj nepričakovano prispel v letalsko oporišče Bagram nedaleč od Kabula. Srečal se je s predsednikom prehodne afganistanske vlade Hamidom Karzajem in britanskimi vojaki v sestavi mednarodnih sil za podporo varnosti (ISAF).
Evro je resničnost
01. 01. 2002 00.00
V vseh 12 državah Evropske unije so na Silvestrovo slovesno obeležili uvedbo novih bankovcev in kovancev, osrednji dogodek pa je potekal opolnoči v bruseljskem parku Cinquantenaire. Uvedba nove valute zaenkrat poteka brez težav.
Devet milijard za Afganistan
21. 12. 2001 00.00
Države, ki bodo finančno pomagale pri obnovi Afganistana, so po prvih ocenah ugotovile, da bo za obnovo v petih letih potrebno nameniti devet milijard dolarjev.
Britanske enote že v Afganistanu
20. 12. 2001 00.00
V Afganistan so prispele prve enote britanskih marincev, ki bodo skrbele za varnost ob vzpostavitvi nove oblasti. Gre za predhodnico mednarodnih sil, ki bodo mirovno misijo začele po sobotni prisegi prehodne vlade.
Prestrukturiranje jugoslovanskega dolga
18. 12. 2001 00.00
Svetovna banka in vlada ZRJ sta v ponedeljek podpisali sporazume o prestrukturiranju jugoslovanskega dolga v višini skoraj dveh milijard dolarjev.
Svetovna banka napoveduje
01. 11. 2001 00.00
Svetovna banka je v svojem poročilu o prihodnjih gospodarskih gibanjih v svetu napovedala krepko upočasnjevanje gospodarske rasti, pri čemer grozi hkratno nazadovanje treh najmočnejših svetovnih gospodarskih motorjev ZDA, Japonske in Evropske unije.
Ameriške banke z nižjim dobičkom
20. 10. 2001 00.00
Ameriške banke Citigroup, J. P. Morgan Chase in FleetBoston Financial Corp. so sporočile, da so se njihovi dobički v letošnjem tretjem četrtletju predvsem zaradi terorističnih napadov precej zmanjšali.
V ZDA najnižja obrestna mera v 40 letih
03. 10. 2001 00.00
Desetčlanski zvezni odbor za odprti trg ameriške centralne banke (Fed) se je odločil, da bo že devetič letos znižal vodilno obrestno mero, in sicer za pol odstotne točke na 2,5 odstotka, kar je najnižja raven v zadnjih 40 letih.
Več revščine zaradi terorizma
02. 10. 2001 00.00
Svetovna banka opozarja, da se bo zaradi terorističnih napadov na ZDA 11. septembra povečala svetovna revščina, saj bo hudo prizadeta gospodarska rast v nerazvitih državah.
Tečaji delnic še naprej padajo
21. 09. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v povprečju znižali in tako sledili gibanjem delnic na borzi v New Yorku.
IMF in Svetovna banka odpovedala srečanje
17. 09. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka, ki imata sedež v Washingtonu, sta zaradi torkovih terorističnih napadov za nedoločen čas preložila letno zasedanje.
Zaradi napada preloženo zasedanje
16. 09. 2001 00.00
Zaradi varnostnih razlogov naj bi za nedoločen čas preložili redno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB), ki bi moral biti konec meseca v Washingtonu.
Jugoslovansko gospodarstvo v oceni SB
10. 07. 2001 00.00
Svetovna banka (SB) je v svoji študiji o perspektivah jugoslovanskega gospodarstva ocenila, da bo ZRJ potrebovala za okrevanje najmanj 10 let in da bo raven 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, ki ga je dosegla leta 1989, dosegla šele leta 2010. Srbski minister za finance Božidar Djelić pa meni, da lahko Srbija s svojim programom reform naredi največji uspeh v primerjavi z vsemi drugimi državami v tranziciji, je zapisal časnik Večernje novosti. Zanj je Djelić med drugim tudi povedal, da lahko gospodarstvo ZRJ okreva dvakrat hitreje kot meni SB, in to ob popolni socialni stabilnosti. Ocena WB o okrevanju gospodarstva ZRJ temelji na samo štirih odstotkih gospodarske rasti na leto in na pričakovanem prilivu tuje finančne pomoči po približno dve milijardi dolarjev letno, v prihodnjih 10 letih. Analitiki 
Posojilo za socialno varnost
08. 07. 2001 00.00
Svetovna banka je Romuniji nakazala 50 milijonov dolarjev posojila za financiranje projektov v zvezi s socialno varnostjo, je v Bukarešti sporočil regionalni direktor Svetovne banke Andrew Vorkink. Romunija naj bi sredstva uporabila predvsem za zmanjšanje revščine, utrditev sistema socialne varnosti in prilagajanje trga delovne sile.
Obisk v Velenju
30. 06. 2001 00.00
Velenjski Premogovnik, ki se slavnostno pripravlja na praznovanje 3. julija - dneva rudarjev, je obiskal bosanskohercegovski minister za energijo, rudarstvo in industrijo Hasan Bečirović. Skupaj z direktorjem Premogovnika Francem Žerdinom si je ogledal delo na odkopih ter se z vodstvom velenjskih rudarjev pogovarjal o organizaciji, tehnologiji in varnosti dela v rudniku.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Črna gora ostaja v ZRJ
21. 05. 2001 00.00
Slab mesec po volitvah so v Črni gori propadla pogajanja o koaliciji, ki naj bi jo sestavljali socialisti, socialdemokrati in liberalci. Demokratska stranka socialistov (DPS) predsednika Mila 195144ukanovića je umaknila koalicijsko ponudbo Liberalni zvezi (LS). Vzrok za to naj bi bile neuresničljive zahteve liberalcev, so poudarili na sedežu DPS. Črnogorski mediji poročajo, da naj bi se DPS že začela pogovarjati o sestavi velike koalicije s prosrbsko Skupaj za Jugoslavijo.
Jugoslavija postala članica Svetovne banke
09. 05. 2001 00.00
Jugoslavija je postala članica Svetovne banke. Z 840 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca se uvršča med najrevnejše članice te mednarodne finančne ustanove, zato ima dostop do zelo ugodnih kreditov v skupni višini 540 milijonov dolarjev.
Gaspari in Rop v Washingtonu
28. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se danes začenja spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Zasedanja se bosta udeležila tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in finančni minister Tone Rop, ki bosta imela ob robu zasedanja več individualnih pogovorov. Policija tokrat - v nasprotju z lanskim srečanjem - ne pričakuje večjih protestov nasprotnikov globalizacije.
IMF in SB bosta pomagali Turčiji
27. 04. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) načrtujeta dodelitev 10 milijard ameriških dolarjev pomoči Turčiji kot pomoč pri reševanju gospodarske krize v tej državi, je na novinarski konferenci v Washingtonu povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis. Pomoč bo Turčiji dodeljena v prihodnjih 14 dneh, je še dejal. Tiskovna predstavnica IMF Conny Lotze pa je za turško tiskovno agencijo Anatolija potrdila, da so priprave za dodelitev pomoči Turčiji v zaključni fazi.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
V Indiji okoli 100 tisoč mrtvih
30. 01. 2001 00.00
Tisoče prebivalcev je danes v strahu pred novimi potresnimi sunki pobegnilo iz glavnega mesta province Gudžarat, kjer že peti dan poteka reševanje redkih preživelih po petkovem potresu. Eksodus preživelih prebivalcev petmilijonskega Ahmedabada se je še povečal, ko je indijski obrambni minister George Fernandes napovedal, da se boji, da je potres zahteval celo 100,000 žrtev. Predstavniki province pa dvomijo o teh številkah in predvidevajo okoli 20.000 mrtvih. Manjši potresni sunki so včeraj cel dan stresali zahodno Indijo, kar je še povečevalo strah med prebivalstvom. Nezadovoljstvo ljudi zaradi počasnega poteka reševanja v bolj oddaljenih predelih vedno bolj narašča, ponekod pa prihaja tudi do plenjenja.
Svetovna banka predlaga e-poslovanje
16. 12. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU bi morale spodbujati elektronsko poslovanje. Le-to namreč lahko izboljša storilnost in pospeši trgovino v državah v razvoju. Država, ki se ne more učinkovito vključiti v tovrstno trgovanje, lahko ostane na obrobju, so opozorili predstavniki Svetovne banke. Kot je znano, so najvišji državniki članic EU na vrhu v Nici minuli teden dosegli dogovor o širitvi unije večinoma z državami Vzhodne Evrope po letu 2004. Internet in elektronsko poslovanje v pridruženih državah kandidatkah je na nižji ravni kot v EU ali v ZDA, je na novinarski konferenci dejal predstavnik za srednjo Evropo v Svetovni Banki Roger Growe. Dodal je, da bi morale vlade držav Srednje Evrope več pozornosti nameniti razvoju informacijske infrastrukture in interneta.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.