T
Jelcin začasno odpoklical generalnega tožilca Jurija Skuratova
02. 04. 1999 09.54
Ruski predsednik Boris Jelcin je zaradi vpletenosti v t. i. seksualno afero začasno odpoklical generalnega tožilca Jurija Skuratova. Jelcin je odstavitev Skuratova ''zaradi dejanj, ki so škodile ugledu generalnega tožilca'', predlagal tudi v pismu Svetu federacije. Skuratov je v prvem odzivu na odstavitev dejal, da gre za ''absolutno nezakonito'' akcijo predsednika. Skuratov je v preteklih tednih poskrbel za medijsko pozorost zaradi že omenjene seksualne afere. Ob začetku leta je Jelcina ''zaradi zdravstvenih razlogov'' zaprosil za odstop, kar pa je Svet federacije z večino glasov zavrnil. Kmalu po tistem so se na ruski televiziji pojavili videoposnetki, ki prikazujejo Skuratovu podobnega moškega v postelji z dvema golima ženskama. Skuratov sam je povedal, da so ga s temi posnetki izsiljevale osebe ''z visokih položajev''.
LDS za t.i. nemški model
01. 04. 1999 21.09
Vodstvo Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je pozno popoldne za zaprtimi vrati razpravljalo o predlaganih spremembah volilnega sistema. Po navedbah TV Slovenija stranka podpira t.i. nemški model oz. kombinacijo večinskega in proporcionalnega sistema.
Pahor: t.i. rimska resolucija jasno opozarja na vzroke krize na Kosovu
01. 04. 1999 20.23
Vodja slovenske parlamentarne delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PS SE) Borut Pahor je po vrnitvi iz Rima, kjer se je skupaj s poslanskim kolegom Miroslavom Mozetičem v začetku tedna udeležil dvodnevnega pomladanskega zasedanja nekaterih odborov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), predstavil sprejeto resolucijo stalnega odbora PS SE o krizi na Kosovu in razmerah v ZRJ.
BASF in Gazprom podpisala dogovor o sodelovanju
01. 04. 1999 12.02
Nemška kemična družba BASF in ruski velikan na področju proizvodnje zemeljskega plina Gazprom sta včeraj sporočila, da sta podpisala dogovor o ustanovitvi enega največjih skupnih podjetij med omenjenima državama. Dogovor o izkoriščanju ruskih rezerv zemeljskega plina in nafte ter izgradnji naftovodnega omrežja za dobavo v Ludwigshafen sta podpisala predsednik Basfa Juergen Strube in šef Gazproma Rem Vyakhirev.
Popoldne trije polfinalni nastopi
01. 04. 1999 09.57
Trije polfinalni nastopi, Alenke Kejžar in Metke Sparavec na 100 m hrbtno ter Nataše Kejžar na 50 m prsno, so slovenski izkupiček prvega dne predtekmovanja na svetovnem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih v Hong Kongu. Najbolje se je odrezala Alenka Kejžar z izidom 1:02,12 11., Metka Sparavec je bila z osem stotink slabšim izidom 16., Nataša Kejžar pa se je s časom 32,24 približala slovenskemu rekordu na štiri stotinke sekunde, dosežen čas pa je zadostoval za 15. mesto.
Rugova poziva k ustavitvi napadov na ZRJ
31. 03. 1999 23.49
Zmerni voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je danes v Prištini dejal, da bi zveza NATO morala ustaviti letalske napade na ZRJ.
Negativni vplivi kosovske krize na slovenski obmorski turizem
31. 03. 1999 20.28
Turistični delavci piranske občine lahko dva dni pred začetkom velikonočnih praznikov z večjo gotovostjo kot minuli teden, ko so na to začeli opozarjati, trdijo, da bo vojaški spopad na območju Zvezne republike Jugoslavije negativno vplival na turistični obisk slovenskega Primorja. Če se bodo vojaški spopadi na Balkanu še nekaj časa nadaljevali, potem bo sodeč po številu že prispelih odpovedi rezervacij turističnih zmogljivosti po napovedih sicer izredno obetaven turistični obisk v letošnji turistični sezoni splaval po vodi.
Slovenski glasbeni dnevi 1999 v znaku spomina na Primoža Ramovša
31. 03. 1999 17.05
Prireditve v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v organizaciji Festivala Ljubljana bodo letos trajale od 13. do 16. aprila, potekale pa bodo v znaku spomina na preminulega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. V štirih dneh bo na sporedu pet koncertov, skupaj pa bo na tej tradicionalni manifestaciji na sporedu 32 glasbenih del, od tega 19 novitet, ki jih bo izvajalo približno 300 nastopajočih. V simpozijskem delu, ki nosi naslov Ideja celostne umetnine ob koncu tisočletja, se bo 30 udeležencev iz 13 evropskih držav posvetilo odnosom med glasbo in družbo. Slovenske glasbene dneve 1999, tradicionalni letni pregled slovenske glasbene ustvarjalnosti, je predstavil direktor Festivala Darko Berlek skupaj z nekaterimi avtorji.
Sloveniji za zdaj ne grozi begunski eksodus
31. 03. 1999 17.01
Slovenija od začetka napadov zveze Nato na območje Zvezne republike Jugoslavije trenutno nima večjih problemov z begunci z območja kosovske krize, kljub temu da je po podatkih mednarodnih organizacij s svojih domov zbežalo približno 250.000 oseb. Tako je tudi zato, ker so vse države svoje meje dobesedno zaprle, poostrile pa so tudi nadzor nad mejami, kar je storila tudi Slovenija. Trenutno tako problema begunskega eksodusa ni, ker pa do njega lahko pride v prihodnjem obdobju, se Slovenija na to že pripravlja, je na današnji novinarski konferenci poudaril državni sekretar v notranjem ministrstvu Slavko Debelak.
Regijsko srečanje občinskih in mestnih svetnic
31. 03. 1999 10.40
Urad za žensko politiko je sinoči v Izoli pripravil srečanje občinskih mestnih svetnic iz obalno-kraških in notranjskih občin. Zadnjega v vrsti podobnih regijskih sestankov, ki jih je urad organiziral od začetka mandata novoizvoljenih organov lokalnih skupnosti, se je udeležila polovica od 22, na tem območju v občinske in mestne svete izvoljenih svetnic; vseh izvoljenih je bilo 167 svetnic in svetnikov.
Evropska komisija odobrila ustanovitev skupnega podjetja AT&T in British Telecoma
31. 03. 1999 08.22
Evropska komisija je prižgala zeleno luč za ustanovitev skupnega podjetja dveh telekomunikacijskih gigantov: britanske družbe British Telecom in ameriške AT&T, in sicer pod nekaterimi pogoji, ki naj bi preprečili prevladujoč položaj skupnega podjetja na tržišču. Ustanovitev skupnega podjetja za globalne telekomunikacijske storitve morajo potrditi še pristojne ameriške oblasti.
Bruselj zeleno luč za sodelovanje dveh telekomunikacijskih gigantov
30. 03. 1999 18.01
Evropska komisija je danes prižgala zeleno luč za ustanovitev skupnega podjetja dveh telekomunikacijskih gigantov: britanske družbe British Telecom in ameriške AT&T, in sicer pod nekaterimi pogoji, ki naj bi preprečili prevladujoč položaj skupnega podjetja na tržišču.
Napad na cilje v bližini Beograda
29. 03. 1999 23.30
Beograjski center za informiranje je sporočil, da je zveza NATO zvečer po enodnevni prekinitvi obstreljevala vojaške cilje v bližini Beograda. Po poročanju italijanske agencije Ansa je bilo severno od Beograda slišati več močnih eksplozij. Drugi podatki niso znani.
Že drugič preložen narok za prisilno poravnavo Planike Kranj
29. 03. 1999 18.17
Kranjsko okrožno sodišče je preložilo za danes napovedan narok za prisilno poravnavo nad stečajnim dolžnikom Planiko Kranj na petek, 2. aprila. Kot je povedal stečajni upravitelj kranjske delniške družbe Franc Sladič, je razlog na strani denacionalizacijskega upravičenca Draga Zajca, ki zahteva ustavitev in preložitev prisilne poravnave, dokler ne bodo končane izpodbojne tožbe na sklepe januarske skupščine delničarjev v zvezi s kapitalom. Zajc je upravičenec do 5,4 odstotka kapitala družbe.
Minister za zdravstvo in minister za turizem o kadilskem zakonu
29. 03. 1999 17.19
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in minister za zdravstvo Marjan Jereb sta na delovnem srečanju konec prejšnjega tedna spregovorila o zakonu za omejevanje uporabo tobačnih izdelkov v gostinskih obratih in med drugim ugotovila, da se določbe zakona nanašajo le na zaprte prostore, kar ne omejuje gostinskih vrtov. Ob tem pa je prostore za kadilce od prostorov za nekadilce mogoče po mnenju ministrstva za zdravstvo ločiti ne le s fizičnimi pregradami, ampak tudi s polnimi ali zračnimi zavesami oziroma drugimi načini ločitve prostorov, ki onemogočajo prehajanje tobačnega dima v prostor namenjen nekadilcem. Vsako takšno rešitev pa mora predhodno odobriti zdravstveni inšpektor.
Vremenska napoved
27. 03. 1999 12.39
<B>Napoved za Slovenijo: </B>
Bosna in Hercegovina zahteva izredno sejo VS
27. 03. 1999 01.07
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v ZN Mohamed Sačirbej je zaradi sinočnjega incidenta v zvezi s kršitvijo zračnega prostora Bosne in Hercegovine ter sestrelitve dveh jugoslovanskih letal mig-29, zahteval izredno sejo Varnostnega sveta ZN.
Slovenski glas proti ruski resoluciji
26. 03. 1999 22.50
Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu ZN Danilo Tuerk je med današnjo obravnavo ruskega predloga resolucije, ki bi obsodila zračne napade zveze NATO, dejal, da je osnutek resolucije neprimeren. ''Osnutek resolucije predstavlja selektiven politični pogled na položaj, ki nima objektivnosti, potrebne za resolucijo Varnostnega sveta,'' je dejal Tuerk. Po njegovih besedah je ruski predlog zanemaril dejstvo, da je resnično jedro problema ravnanje srbskih oblasti. ''Resolucija povsem zanemarja dejstvo, da je VS pred nekaj meseci položaj na Kosovu označil kot grožnjo miru in varnosti v regiji. Predlog zanemarja tudi dejstvo, da je VS že opredelil potrebne zahteve za odpravo te grožnje, in dejstvo, da je ZRJ te zahteve brezobzirno prekršila.''
Krajicek v finalu
25. 03. 1999 22.51
Nizozemec Richard Krajicek je prvi finalist teniškega turnirja v Key Biscaynu z nagradnim skladom 4,775 milijona dolarjev. V polfinalu je premagal Šveda Thomasa Enqvista s 6:4 in 6:2, v finalu pa se bo Nizozemec srečal z zmagovalcem dvoboja med Francozom Sebastienom Grosjeanom in Špancem Franciscom Clavetom.
Odzivi Hrvaške na napade zveze NATO
25. 03. 1999 19.25
Hrvaška je pozdravila letalske napade zveze NATO na ZRJ, so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva. Po mnenju hrvaške diplomacije so države članice zavezništva ob resnosti krize ravnale povsem upravičeno, ko so se odločile z vojaško silo ustaviti prelivanje krvi in etnično čiščenje v pokrajini. Z ministrstva so še sporočili, da Hrvaška poziva srbske oblasti, naj prenehajo s svojim delovanjem proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu na Kosovu ter tako omogočijo ustavitev zračnih napadov in nadaljevanje mirovnega procesa.
Solana napade zveze NATO ocenil kot uspešne
25. 03. 1999 19.15
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes v Bruslju zatrdil, da so zračni napadi na srbske položaje v ZRJ, ki jih je sinoči začela zveza NATO, uspešni. Napadi se bodo nadaljevali, dokler zavezništvo ne bo uresničilo svojih ciljev, je še napovedal Solana.
Ameriški Comcast Corp. bo kupil družbo MediaOne Group Inc.
24. 03. 1999 08.37
Ameriški Comcast Corp. bo za 48,65 milijarde dolarjev kupil družbo MediaOne Group Inc., s čimer se bosta v največjem poslu na področju ponudnikov kabelske televizije združila tretji in četrti največji ameriški ponudnik tovrstnih storitev. Novi Comcast bo imel v skladu z včeraj sklenjenim poslom 11 milijonov odjemalcev kabelske televizije, potencialni trg pa obsega 18 milijonov gospodinjstev. S poslom se bo Comcast uvrstil takoj za Time Warner in AT&T, ki se je nedavno povezal s Tele-Communications. Delnice MediaOne so po napovedi združitve poskočile za 12 odstotkov, na delnice Comcast pa napoved ni pozitivno vplivala, saj je njihova vrednost padla za sedem odstotkov. Ponudniki kabelskih priključkov upajo, da bo povpraševanje po hitrih dostopih do interneta in telefonskih storitvah preko kabelskih napeljav v kratkem močno poraslo, saj so zmogljivosti kabelskih napeljav veliko večje od zmogljivosti telefonskih napeljav. Comcast pa upa, da bo s pravkar sklenjenim poslom svojo ponudbo lahko razširil na pakete, ki bodo zajemali televizijske, internet in telefonske storitve.
Solana izdal ukaz za napad zveze NATO na ZRJ
24. 03. 1999 07.08
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je v torek pozno zvečer v Bruslju sporočil, da je izdal ukaz o začetku zračnih napadov na ZR Jugoslavijo, in sicer v soglasju z 19 članicami Severnoatlantske zveze. Kdaj točno naj bi se napadi začeli, še ni znano, predvidoma pa v sredo. Ukaz je Solana izdal potem, ko je ameriški odposlanec Richard Holbrooke svet zveze NATO seznanil z vnovičnimi neuspešnimi pogovori z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem v Beogradu. Vlada ZRJ je že pred tem, prvič po 2. svetovni vojni, razglasila izredne razmere. Ruski premier Jevgenij Primakov, ki je bil na poti na obisk v ZDA, pa se je po telefonskem pogovoru z ameriškim podpredsednikom Alom Gorom zaradi zaostrovanja kosovske krize vrnil proti Rusiji.
V ZDA v teku združitev največjih ponudnikov kabelske televizije
23. 03. 1999 11.43
Ameriški Comcast Corp. bo za 48,65 milijarde dolarjev kupil družbo MediaOne Group Inc., s čimer se bosta v največjem poslu na področju ponudnikov kabelske televizije združila tretji in četrti največji ameriški ponudnik tovrstnih storitev.
Demonstracija uničevanja protipehotnih min
22. 03. 1999 18.07
Ministrstvo za obrambo bo v petek, 26. marca, na poligonu Slovenske vojske na Počku pri Postojni pripravilo demonstracijo uničevanja protipehotnih min. S tem želita ministrstvo za obrambo in zunanje ministrstvo na poseben način obeležiti 1. april, ko bo tudi v Sloveniji začela veljati Konvencija o prepovedi protipehotnih min. Ta namreč med drugim države pogodbenice obvezuje k uničenju vseh zalog min. Udeležence bosta ob tej priložnosti nagovorila zunanji minister Boris Frlec in obrambni Franci Demšar, so sporočili iz MZZ.
Dogovor o proizvodnji hmelja s Perutnino Ptuj naj bi bil podpisan najkasneje jutri
22. 03. 1999 17.36
Pogajanja med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Perutnino Ptuj so že tako daleč, da so tik pred podpisom dogovora o nadaljevanju proizvodnje hmelja na površinah podjetja Hmezad v stečaju. Sicer pa je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj na novinarski konferenci povedal, da je država v tem mesecu že odkupila 13.500 prašičev pitancev, odkup tega tedna pa naj bi znašal 5000 prašičev. Minister je javnost seznanil tudi s potekom prvega uradnega srečanja avstrijske in slovenske delegacije v zvezi z lipicanci, ki je bilo pod vodstvom Wernerja Wutscherja in Marka Verbiča 18. marca na Dunaju.
Težave ukrajinskih kmetov
22. 03. 1999 15.40
Po poročanju ukrajinskega statističnega urada je lani kar 92 odstotkov ukrajinskih kmetij poslovalo z izgubo. Kmetije v državi, ki so nekoč predstavljala žitnico sovjetskega imperija, so lani ustvarile 1,1 milijarde dolarjev izgube.
Netanjahu iz Rusije v Gruzijo
22. 03. 1999 10.37
Izraelski premier Benjamin Netanjahu bo danes sklenil obisk v Rusiji in odpotoval v Gruzijo. Pred napovedanim srečanjem z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom in ruskim zunanjim ministrom Ivanovom je Netanjahu obiskal moskovsko židovski šolo. Današnji pogovor med državniki naj bi tekel v smeri gospodarskega sodelovanja in ruskega sodelovanja z Iranom na področju jedrske tehnologije, kar Izrael močno kritizira.
Na Kitajskem na ogled jedrska bomba
22. 03. 1999 09.07
Kitajska bo kmalu za javnost odprla raziskovalni center, kjer bo na ogled prava jedrska bomba, je poročal kitajski dnevnik Wenhui. Gre za center za raziskave in razvoj aerodinamike, dom kitajske jedrske in vodikove bombe, v Mianyangu v zahodnokitajski pokrajini Sečuan.
Clinton: Kosovo je v nacionalnem interesu ZDA
20. 03. 1999 09.06
Ameriški predsednik Bill Clinton je prvo samostojno novinarsko konferenco po več kot letu dni odprl z razlago politike do reševanja kosovske krize, pri čemer je poudaril, da je zaustavitev širjenja spopadov na Kosovu v ameriškem nacionalnem interesu. Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je opozoril, naj preneha ovirati mirovni proces, sicer bo moral biti pripravljen na soočenje s posledicami. ''Edino Miloševič še stoji na poti miru na Kosovu. Kosovski Albanci so včeraj podpisali mirovni načrt, čeprav jim ni dal vsega, kar so si želeli. Mirovni načrt je posledica skupnih prizadevanj zahodnih držav in Rusije. Pripravljeni smo na vse potrebne ukrepe. Pogovarjal sem se s svojimi svetovalci in senatorji, s katerimi smo preučili načrte naših ukrepov, če srbska stran ne bo privolila v mirovni načrt. Spomnimo se Bosne, kjer smo potrebovali dolgo časa za dosego enotnosti zaveznikov, ko pa smo odločno ukrepali, smo zagotovili mir. Tako moramo storiti zdaj na Kosovu,'' je dejal Clinton in omenil znani pokol albanskih civilistov v Račaku. Ti so morali umreti samo zato, ker so bili Albanci. ''Srbi kopičijo vojaške enote in le naša trdnost jih lahko odvrne od tega, kar so storili v Račaku. Če ne bomo ukrepali, bomo priča še več podobnim pokolom. Če oklevamo pri politiki do tega območja, je isto, kot da izdamo dovoljenje za pobijanje,'' je dejal Clinton. Ameriški predsednik je v nadaljevanju utemeljil potrebo po ukrepanju zaradi nacionalnih interesov, kajti vojna na Kosovu se lahko razširi čez meje in vplete Makedonijo, Albanijo in tudi Turčijo ter Grčijo.