T
Kučan zavrača t.i. lustracijske dokumente in predlaga sprejetje deklaracije z obsodbo povojnih množičnih pobojev
27. 11. 1997 12.02
Predsednik republike Milan Kučan je na dopoldanski novinarski konferenci podrobneje pojasnil svoje odklonilno stališče, ki ga je včeraj poslal državnemu zboru, o t.i. lustracijskih dokumentih in opozoril na svoj predlog, po katerem naj državni zbor v imenu Slovenije kot države naslednice sprejme deklaracijo o odnosu države Slovenije do pretekle medvojne in povojne zgodovine na slovenskih tleh ter izrazi obsodbo izvensodnega množičnega poboja po koncu druge svetovne vojne in svoje obžalovanje, da se je to zgodilo.
Srečanje predsednikov vlad članic Srednjeevropske pobude
27. 11. 1997 11.31
V Sarajevu bo jutri in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad članic Srednjeevropske pobude, ki se ga bo udeležil tudi premier Janez Drnovšek. Že danes pa se bodo v bosanski prestolnici sestali nacionalni koordinatorji SEP, med njimi Lea Stančič s slovenskega zunanjega ministrstva.
Napoved za sosednje pokrajine
25. 11. 1997 17.07
Oblačno bo, v sosednjih pokrajinah Italije in ob Jadranu bo jutri občasno deževalo.
Francoski priročnik Evro in jaz
24. 11. 1997 11.15
Francoski minister za gospodarstvo in finance Dominique Straus-Kahn je v Parizu danes predstavil priročnik o enotni evropski valuti Evro in jaz. S priročnikom, tiskanim v 22 milijonih izvodov, Strauss-Kahn in minister za evropska vprašanja Pierre Moscovici začenjata obsežno kampanjo, med katero naj bi državljane seznanili s tem, kaj pomeni in kako bo potekalo vključevanje Francije v Evropsko denarno unijo ter uvedbe evra. Tega namreč nihče prav ne ve, je v pogovoru za radio RTL pojasnil Strauss-Kahn.
Drugega kroga predsedniških volitev ne bo
24. 11. 1997 00.00
Na drugo mesto se je uvrstil Janez Podobnik z 18,42 odstotka zbranih glasov Tretji je Jožef Bernik z 9,39 odstotka glasov, četrti Marjan Cerar s 7,07 odstotka, peti Marjan Poljšak s 3,22 odstotka, šesti Tone Peršak s 3,08 odstotka, sedmi Bogomir Kovač z 2,70 odstotka in osmi Franc Miklavčič z 0,55 odstotka glasov.
Na srečanju zunanjih ministrov peterice bo razprava potekala o ruskem predlogu za razrešitev iraške krize
19. 11. 1997 13.26
Francosko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da bo zunanji minister Hubert Vedrine drevi odpotoval v Ženevo, kjer se bo s kolegi iz Združenih držav, Velike Britanije in Rusije ponoči srečal na pogovorih o rešitvi iraške krize. Na srečanju bodo ministri proučili iraški odgovor na ruski načrt za rešitev krize. Ruski zunanji minister Primakov je že odpotoval v Ženevo. Pred tem se je o iraški krizi pogovarjal s kitajskim kolegom Qian Qichenom. Iraški tisk pa danes piše, da Bagdad ne bo privolil v nikakršne koncesije v svojih zahtevah do Združenih narodov. Zahteve Iraka so po oceni tiska pravične in legitimne, zato morajo vsa diplomatska prizadevanja in dialog izhajati iz teh zahtev. Najpomembnejša zahteva je ukinitev embarga na izvoz nafte. Ameriška letalonosilka George Washington, ki jo je Bill Clinton kot okrepitev poslal v Zaliv, ne bo do tja priplula pred petkom. V puščavi Negev na jugu Izraela se trenutno urijo elitne ameriške enote, vendar je tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu zanikal, da bi se enote pripravljale na morebitno vojno proti Iraku.
Rusija obsoja, Francija opozarja
18. 11. 1997 00.00
Rusija je po včerajšnjem napadu v Luksorju obsodila terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin je dejal, da je Rusija ogorčena nad napadom muslimanskih skrajnežev na turiste. Moskva od Egipta pričakuje, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, s katerimi bo preprečil ponavljanje podobnih tragedij. Francoska vlada pa je vse svoje državljane, obiskovalce Egipta, pozvala k največji previdnosti. Francosko zunanje ministrstvo je sinoči sporočilo, da je v stalnem stiku z egiptovskimi oblastmi. Zveza francoskih turističnih agencij je priporočila zaustavitev potovanj v Egipt. Obenem so stekle priprave za povratek Francozov, ki se želijo predčasno vrniti s potovanja po Egiptu.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Do predsedniških volitev le še pet dni aktivne kampanje
17. 11. 1997 00.00
Kandidatom za predsednika republike ostaja le še pet dni predvolilne kampanje, v katerih se bodo po napovedih poskusili predstaviti čim širšemu krogu volilcev. Osrednja pozornost pa bo tudi v teh dneh veljala soočenjem v elektronskih medijih. V skladu z zakonom o volilni kampanji teden dni pred volitvami niso dovoljene objave raziskav javnega mnenja, v soboto, 22. novembra, dan pred volitvami, pa velja 24-urni volilni molk. Predstavitve kandidatov se bodo stopnjevale do petka, ko se bo vseh osem popoldne, ob 17. uri, najprej soočilo na nacionalnem radiu (Radio Slovenija), zvečer ob 20.05 pa še na prvem programu nacionalne TV Slovenija. Za predsedniško mesto se potegujejo: (po vrstnem redu na glasovnici) <b>Marijan Poljšak</b>, ki ga je predlagala Nacionalna stranka dela, predsednik državnega zbora <b>Janez Podobnik</b>, ki je kandidat Slovenske ljudske stranke, <b>Bogomir Kovač</b>, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, sedanji predsednik <b>Milan Kučan</b> kot nestrankarski kandidat, <b>Tone Peršak</b>, ki ga predlaga Demokratska stranka, <b>Franc Miklavčič</b>, kandidat Krščansko socialne unije, <b>Marjan Cerar</b>, ki se za predsedniško mesto poteguje kot neodvisni kandidat in <b>Jože Bernik</b> kot kandidat dveh parlamentarnih opozicijskih strank, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovenije.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Tone Pavček bo prejel nagrado Večernica
13. 11. 1997 00.00
Nagrado Večernica za najboljše lani izdano mladinsko leposlovno delo bo po soglasni odločitvi petčlanske žirije prejel pesnik <b>Tone Pavček</b> za zbirko Majnice, Fulaste pesmi. Nagrado v vrednosti 650.000 tolarjev podeljuje ČZP Večer. Podelitev Večernice, ki jo je zasnoval akademski slikar Mirko Bratuša, bo jutri, 14. novembra, v okviru tridnevnega srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.
Olimpija doma izgubila
07. 11. 1997 00.00
Košarkarji Uniona Olimpije so sinoči v 6. krogu evropske lige (skupina D) doma izgubili z zagrebško Cibono z 59:76 (29:44).
Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta
15. 10. 1997 00.00
Včeraj so Slovenijo na 52. Zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov s 140 glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185 članicami Generalne skupščine. Nove nestalne članice VS ZN bodo s 1. januarjem prihodnje leto za dve leti, 1998 in 1999, nadomestile Čile, Južno Korejo, Gvinejo-Bissau, Egipt in Poljsko. Lani so bile izvoljene nestalne članice Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska. Njim se bo mandat končal konec prihodnjega leta. Pet članic VS je stalnih: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.
Delnice Leka spet na borzi
01. 10. 1997 00.00
Trgovanje z Lekovimi delnicami je po včerajšnji ustavitvi danes ponovno sproščeno s sporočili iz Ljubljanske borze. Po približno uri trgovanja je Lekova delnica razreda A najprej padla za 4 odstotke, kasneje pa je njena vrednost začela naraščati na približno 33.000 tolarjev za delnico. Ljubljanska borza se je za ponovno trgovanje z delnicami Leka odločila po sinočnjem Lekovem sporočilu za javnost, da je nadzorni svet Leka sprejel odstop direktorja Vojmira Urlepa in da bo le-ta vodil Lekovo upravo do imenovanja novega direktorja. Vojmir Urlep je, kot je zapisano v Lekovem sporočilu, odstopil iz osebnih razlogov in na lastno željo.
Srečanje Milošević - Plavšićeva
24. 09. 1997 00.00
Predsednik ZR Jugoslavije Slobodan Milošević je danes v Beogradu sprejel predsednico Republike srbske Biljano Plavšić. To je bilo po enoletnem premoru prvo srečanje obeh politikov. V pogovoru za beograjski neodvisni Radio B-92 je Plavšićeva napovedala, da se bosta z Miloševićem pogovarjala o uresničevanju Daytonskega sporazuma, ki ga je v imenu Srbov v Bosni in Hercegovini podpisal sedanji jugoslovanski predsednik. Povedala je še, da pričakuje Miloševićevo podporo, vsaj kar zadeva Daytonski sporazum.
EU: porast porabe energije v transportu
24. 09. 1997 00.00
Celotna poraba energije v Evropski uniji je stabilna, v transportu pa njena poraba skokovito narašča. V obdobju od leta 1980 do 1992 je porasla za 45 odstotkov. V minulih desetih letih se je poraba naravnega plina povečala za 50 odstotkov, zaradi številnih novih električnih pripomočkov pa je za 5 odstotkov narasla tudi poraba elektrike. V raziskavi o trajnem razvoju, izdelani na priporočilo komisije Združenih narodov za trajen razvoj, Eurostat ugotavlja, da odvisnost od neobnovljivih energetskih virov ni trajna, vendar pa poraba obnovljivih energetskih virov dosega le 5-odstotno raven celotne porabe enregije. Rast prebivalstva se je v EU z 8 odstotkov v letu 1965 znižala na 3,1 odstotka v letu 1995. Neto migracijska stopnja (razlika med celotno in naravno rastjo prebivalstva) je bila leta 1994 2,1-odstotna, čeprav se priseljevanje od leta 1992 znižuje. Leta 1960 je bila pričakovana življenjska doba za moške 67,3 leta in za ženske 72,6 leta. Do 1994 se je za moške dvignila na 73,9 in za ženske na 80,4 leta.
Kitajska ne bo odprla vrat demokratizaciji zahodnega tipa
11. 09. 1997 00.00
Tiskovni predstavnik kitajske Komunistične partije, ki bo jutri začela svoj 15. kongres, je danes izjavil, da partija na kongresu nikakor ne namerava odpreti vrat >>demokratizaciji zahodnega tipa.<< Generalni sekretar partije Jiang Zemin in premier Li Peng sta nedavno sicer napovedala, da bodo na kongresu govorili o političnih reformah, tiskovni predstavnik pa je zatrdil, da niso mišljene reforme na način Zahoda. Nikoli ne bomo ponavljali za zahodnimi državami, je dodal.