Taborišče
Notranja ministra Nemčije in Italije o kosovskih beguncih
02. 04. 1999 18.12
Nemški notranji minister Otto Schily se je danes v Rimu sestal z italijansko kolegico Roso Russo Jervolino, s katero se je pogovarjal o razmerah na Kosovu in o usklajevanju človekoljubne pomoči za kosovske begunce. Schily je po enournem srečanju znova poudaril, da bi morale begunce sprejeti države, ki mejijo na krizno območje.
Predstavika EU obiskala kosovske begunce v Albaniji in Makedoniji
01. 04. 1999 19.07
Razmere na mejah med Kosovom in Albanijo ter Makedonijo niso več povsem pod nadzorom, sta poudarila evropska komisarka za humanitarno pomoč Emma Bonino in državni sekretar v nemškem zunanjem ministrstvu Guenter Verheugen na današnji novinarski konferenci na skopskem letališču. Po njunih besedah več desettisočim beguncem grozi humanitarna katastrofa.
OVK zahteva kopensko posredovanje zavezništva
27. 03. 1999 03.16
Predstavnik Osvobodilne vojske Kosova v tujini Bardhyl Mahmuti je danes v Bruslju od zveze NATO zahteval kopensko posredovanje v ZR Jugoslaviji.
V Turčiji več kot 2.600 beguncev, tudi Romunija ponudila zatočišče
26. 03. 1999 19.14
V Turčijo je od ponedeljka prispelo več kot 2600 beguncev s Kosova, so sporočili iz turške pokrajine Edirne, ki meji na Bolgarijo in Grčijo. Romunski premier Radu Vasile pa je danes sporočil, da bo Romunija na prošnjo Makedonije sprejela približno 4000 beguncev iz ZR Jugoslavije.
Deutsche Bank financirala gradnjo Auschwitza
04. 02. 1999 17.53
Največja nemška banka Deutsche Bank AG je dajala posojila podjetjem, ki so bila vključena v projekt gradnje koncentracijskega taborišča Auschwitz med drugo svetovno vojno, je povedal zgodovinar Deutsche Bank Manfred Pohl. To dejstvo so razkrili nedavno odkriti dokumenti. >>Ob preučevanju kreditnih arhivov smo ugotovili, da so imele nekatere veje banke kreditne povezave z lokalnimi podjetji, ki so gradile taborišče Auschwitz<<, je še povedal Pohl.
Aids, beat in perestrojka - ''sto besed stoletja''
17. 12. 1998 08.39
Aids, beat in perestrojka so tri od besed, ki so najbolj sooblikovale 20. stoletje; navedene besede sodijo med ''sto besed oz. pojmov stoletja'', ki jih je izbrala žirija po naročilu nemškega društva za nemški jezik. Mednje sodijo še holokavst, železna zavesa, pilula, bikini, homoseksualen, samski, pristanek na Luni, podnebne spremembe, doping, žvečilni gumi, preobrat, voditelj, beton, računalnik, demokratizacija, design, tretji svet, mamila, emancipacija, energetska kriza, fašizem, televizija, film, tekoči trak, letalo, prosti čas, mirovno gibanje, gen, globalizacija, imidž, inflacija, jeans, hladna vojna, koncentracijsko taborišče, kreditna kartica, mafija, molotovka, pop, radar, radio, zadrga, rock'n'roll, satelit, delo na črno, samouresničitev, seks, šport, zastoj, sputnik, evtanazija, stres, varstvo okolja, vitamin, genocid, reklama, nebotičnik...
Uspela premiera Benignijevega filma Življenje je lepo
10. 11. 1998 11.25
Film Roberta Benignija Življenje je lepo je v Nemčiji na premiernem predvajanju požel velik aplavz. Nagrajen film italijanskega režiserja pripoveduje o Judu - igra ga Benigni sam - ki ga skupaj s soprogo in sinom odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Da bi svojemu petletnemu sinu prihranil smrtni strah, mu pojasni, da je vse to igra. Benignijev film je na filmskem festivalu v Cannesu dobil Veliko nagrado žirije.
Zadnji begunci zapustili taborišče v Kišni Reki
30. 10. 1998 16.00
Največje taborišče albanskih beguncev na Kosovu Kišna Reka so danes zapustili še zadnji begunci, je sporočil tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce.
Leta 1999 bo izšla dopolnjena izdaja Dnevnika Ane Frank
23. 08. 1998 13.21
Sklad Ane Frank, ki ima sedež v švicarskem Baslu, bo v začetku prihodnjega leta izdal dopolnjeno enačico Dnevnika Ane Frank. Ta peti ponatis, ki je bil že nekaj časa načrtovan, bo dopolnjen s petimi nedavno najdenimi stranmi, vseboval pa bo tudi 47 vrstic, ki jih Annin oče Otto Frank ni želel dati v objavo. Dopolnjeno delo bodo prevedli v nemški, francoski, angleški in japonski jezik.
750 let stolnice v Koelnu
13. 08. 1998 14.21
Znamenita stolnica v Koelnu, ki sodi med najveličastnejše gotske cerkvene stavbe, letos praznuje 750. obletnico. Slovesnosti ob praznovanju tega častitljivega praznika se v teh dneh bližajo vrhuncu.
Solana in poljski predsednik Kwasniewski o vojni na Kosovu
08. 08. 1998 09.54
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana in poljski predsenik Aleksander Kwasniewski sta se strinjala, da mora Evropa sprejeti ukrepe za začetek dialoga in končanje vojne na Kosovu. V sinočnjem skupnem sporočilu po srečanju v Jurati ob obali Baltika Solana in Kwasniewski obžalujeta, da jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević ni držal besede, ki jo je dal Evropski uniji, o končanju spopadov, zaostrovanje bojev in trpljenje prebivalstva pa zavezuje vse politične sile v Evropi k sprejetju potrebnih ukrepov. Javier Solana je pred tednom dni z družino prispel na osemdnevne počitnice na Poljsko, kjer je med drugim obiskal Varšavo, vnekdanje kraljevsko mesto Krakov in nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
ZDA bodo deportirancem izplačale odškodnino
15. 06. 1998 16.48
Združene države Amerike bodo med drugo svetovno vojno deportiranim Latinoameričanom japonskega rodu izplačale odškodnino. O tem so se sporazumeli ameriška vlada in odvetniki 1.200 deportirancev, je danes poročal časopis New York Times. Vsak tožnik bo prejel 5.000 dolarjev. Poleg tega se bo ameriški predsednik Bill Clinton opravičil za napačno ravnanje vlade za časa Franklina D. Roosevelta.
Iran ustanavlja taborišča za zapornike zaradi mamil
18. 05. 1998 11.05
Iran bo kmalu ustanovil "posebna taborišča" za zapornike, obsojene zaradi mamil, je izjavil ajatolah Mohamad Jazdi, ki je na čelu iranskega pravosodnega sistema.
Cotti odpovedal obisk na Zahodnem bregu
18. 05. 1998 10.55
Švicarski predsednik Flavio Cotti je danes iz varnostnih razlogov odpovedal obisk v Hebronu. Kot je povedal njegov tiskovni predstavnik, so vzrok za odpoved obiska izraelsko-palestinski spopadi, ki potekajo že od četrtka.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.
V Haagu začetek sojenja Aleksovskemu
06. 01. 1998 12.26
Pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu se je danes začel proces proti Hrvatu Zlatku Aleksovskemu, obtoženemu zločinskih dejanj v dolini Lašve v BiH leta 1993.