Ton
Dober ulov cipljev
23. 02. 2001 00.00
Zgodaj zjutraj so ribiči iz Piranskega zaliva naposled potegnili mrežo, v kateri je bilo po prvih ocenah dobrih 15, morda pa celo prek 20 ton cipljev. Tako so se po slabih treh mesecih z dobrim ulovom srečno končali tradicionalni prepiri okrog koncesije in metod lovljenja.
Ciplji v ribiških mrežah
23. 02. 2001 00.00
Proti jutru so ribiči, ki sodelujejo v skupnem izlovu cipljev v Portoroškem ribolovnem rezervatu, v mrežo ujeli jato cipljev. Večino ujetih rib - po prvih ocenah je v mreži več kot deset ton cipljev - bo po ceni 550 ali 600 tolarjev za kilogram odkupil izolski Delmar, je sporočil vodja ribolova Zlatko Novogradec. V ribarnicah je enotna cena za kilogram cipljev enaka kot lani in znaša tisoč tolarjev. Sveže ciplje pa bo danes mogoče kupiti tudi na glavnem portoroškem pomolu, kjer ribiči praznijo mrežo in tehtajo ulov, je povedal Novogradec.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Nov način ravnanja z odpadki
19. 02. 2001 00.00
Ljubljanski mestni svet bo danes na redni seji obravnaval operativni program gospodarjenja z odpadki, s katerim naj bi se ljubljanska mestna občina (MOL) resno lotila reševanja te problematike. Program med drugim obsega ločeno zbiranje odpadkov, njihovo reciklažo ter predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem na deponijo in je pripravljen v skladu z zakonom o varstvu okolja. Ljubljana sicer že ima en zbirni center za odpadke, to je odlagališče odpadkov na Barju, v naslednjih dveh letih pa v skladu s programom načrtujejo izgradnjo še dveh dodatnih centrov in do konca leta 2003 še dveh. Istočasno naj bi postavili tudi približno 800 ekoloških otokov, s čimer bo vsakemu gospodinjstvu zagotovljena možnost oddaje ločenih odpadkov.
Združitev evropskih železarskih koncernov
19. 02. 2001 00.00
Združitev treh evropskih železarskih koncernov, francoskega Usinorja, luksemburškega Arbeda in španskega Aceralia, so uradno objavili na novinarski konferenci v Bruslju. Največji svetovni proizvajalec jekla bo letno proizvedel 46 milijonov ton jekla. Železarne bodo združitev izpeljale z zamenjavo delnic, pred tem pa morajo zeleno luč za združitve dobiti še od Evropske komisije.
Nov evropski jeklarski velikan?
17. 02. 2001 00.00
Evropski jeklarski koncerni Arbed, Aceralia in Usinor se nameravajo združiti v eno največjih družb v svoji panogi. Z združitvijo, o kateri bo več znanega v sredo prihodnji teden, bi nastal velikan s 115.000 zaposlenimi in 29 milijardami evrov prihodkov, njegova letna proizvodnja pa bo presegla 50 milijonov ton jekla.
Odkup 34.000 ton govedine
17. 02. 2001 00.00
Da bi preprečili propad trga govedine v okviru EU, ki ga je povzročil izbruh bolezni norih krav (BSE), bo EU odkupila 34.000 ton govejega mesa iz sedmih članic unije, je v Bruslju odločil upravni odbor EU, pristojen za govedorejo. EU bo odkupila meso v okviru programa posebnega odkupa govedine, s katerim naj bi med drugim prihranili stroške skladiščenja govejega mesa. Kot so nedavno sporočili iz komisije, so v okviru programa od začetka letošnjega leta že odkupili, zaklali in uničili 113.000 glav goveda, starejšega od 30 mesecev.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
V Madridu odjeknili dve eksploziji
12. 02. 2001 00.00
V Madridu sta danes v eni uri odjeknili dve eksploziji, ki pa nista zahtevali žrtev. Po poročanju državnega španskega radia RNE je verjetno šlo za neuspel napad baskovske separatistične organizacije ETA. Policija pa je sporočila, da je bilo v enem od avtomobilov skoraj 40 kilogramov dinamita.
V Jubu povečali izvoz
12. 02. 2001 00.00
V kemičnem podjetju Jub iz Dola pri Ljubljani so lani ustvarili 6,34 milijarde tolarjev prihodka od prodaje, kar je 16 odstotkov več kot leta 1999. Lani je 190 zaposlenih v Jubu povečalo proizvodnjo za 13 odstotkov ter izdelalo 69.350 ton izdelkov, barv, dekorativnih ometov in drugih izdelkov za gradbeništvo. Čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 1999 povečal za deset odstotkov na približno 550 milijonov tolarjev, so sporočili iz podjetja.
Destiny združen z MVP
11. 02. 2001 00.00
Ameriški znanstveni modul Destiny so v soboto ob 20.12 po srednjeevropskem času uspešno združili z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Ameriška vesoljka Marsha Ivins je iz kabine Atlantisa upravljala mehanično roko, s katero je počasi in previdno iz tovornega odseka raketoplana dvignila novi modul in ga prenesla do modula Unity, ki je del postaje. Vesoljki sta pomagala astronavta Thomas Jones in Bob Curbeam, ki sta v soboto ob 16.50 po srednjeevropskem času izstopila iz Atlantisa. Sedem ur in 34 minut dolg sprehod sta zaključila 24 minut po polnoči.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Vipap Videm uspešno posluje kot slovensko podjetje
05. 02. 2001 00.00
Poslovno leto 2000 je bilo za Vipap Videm Krško izredno uspešno. Po besedah predsednika uprave Oldricha Kettnerja so v preteklem letu proizvedli rekordnih 271.000 ton celuloze in papirja, s čimer so presegli proizvodnjo te tovarne v zadnjem poldrugem desetletju. Krška papirnica, ki je od lani v lasti praške banke ČSOB, je ustvarila za 238 milijonov mark prihodkov in tako za dva odstotka presegla načrte, pri dobičku, ki je dosegel 25 milijonov mark, pa je načrte presegla kar za petino.
Uspešno lansko poslovanje jeseniškega Acronija
02. 02. 2001 00.00
Jeseniška družba Acroni je lansko leto zaključila z 1,7 milijarde tolarjev dobička iz poslovanja in 382 milijoni tolarjev čistega dobička. Poleg številnih notranjih ukrepov pri izboljšanju organizacije proizvodnje, je družba lani prvič, odkar je morala preusmeriti svojo prodajo na zahodne trge, z dobičkom izkoristila tudi konjukturna gibanja na ploščatem programu. Januarja letos so v Acroniju prodali rekordnih 21.081 ton jeklene pločevine v vrednosti 3,39 milijarde tolarjev, pri čemer so izvozili kar 70 odstotkov jeklene pločevine. Kljub tržni recesiji na trgu nerjavnih jekel, ki je nastala zaradi previsoke proizvodnje nerjavnih jekel in znatnega padca cen niklja v letu 2000, pa so v januarju prodali tudi 4100 ton nerjavnih jekel, so sporočili iz Acronija.
V Kalabriji še eno okuženo govedo
01. 02. 2001 00.00
V vseh državah članicah Evropske unije poteka obvezno testiranje vse govedi, ki je starejše od 30 mesecev na morebitno prisotnost BSE. V Kalabriji na jugu Italije so včeraj izločili in začasno osamili čredo 60 govedi, ki so verjetno uživala krmo z živalsko moko. Nekaj dni nazaj so tam iz istih razlogov že osamili 75-glavo čredo govedi. Obe čredi so hranili s krmo istega proizvajalca. Na severu Italije pa je danes policija v tovarni, ki predeluje živalske ostanke, zasegla 20.000 ton živalske moke. Od izbruha krize bolezni norih krav so v Italiji opravili že 11.333 hitrih testov, od katerih sta bila pozitivna le dva. Nadaljnji testi so potrdili obolelost za boleznijo norih krav le pri enem govedu. Kljub temu je uživanje govedine v Italiji upadlo za 30 do 50 odstotkov, zato bo vlada v petek razpravljala o ukrepih za podporo govedorejcem. Po torkovih demonstracijah več sto govedorejcev pa se je danes pred parlamentom v Rimu zbralo še približno 200 mesarjev, ki so zahtevali odgovor vlade na krizo.
V Nemčiji nov primer BSE
31. 01. 2001 00.00
V Nemčiji se je število primerov bolezni norih krav povišalo na 25. V zvezni državi Brandenburg so namreč odkrili prvi primer te bolezni, in to pri kravi, stari štiri leta in devet mesecev. Nemška vlada je danes sklenila, da bodo v državi zaklali 400.000 glav govedi, njihovo meso pa uničili. V Avstriji pa je izbruhnil škandal, ko so v krmi za prašiče nekega avstrijskega izdelovalca odkrili visoko vsebnost antibiotikov. Doslej so namreč domnevali, da so antibiotike za uporabo v živalski prehrani avstrijskim kmetom nezakonito prodajali le z Bavarske.
Odstranjevanje ostankov ponesrečenega vlaka
30. 01. 2001 00.00
Več kot dva meseca po nesreči zobate železnice v predoru pod avstrijskim ledenikom Kitzsteinhorn, v kateri je umrlo 155 ljudi, so začeli odstranjevati ostanke zoglenelega vlaka, da bi ugotovili vzrok za nesrečo. Odstranjevanje približno 16 ton težkih razbitin vlaka bo trajalo več tednov, stroški pa bodo znašali približno 436 tisoč evrov.
Alarmantne posledice BSE
29. 01. 2001 00.00
"Razmere so alarmantne." Takšno je bilo danes v Bruslju na zasedanju kmetijskih ministrov EU glavno sporočilo evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja, ki je ministrom poročal o tržnih posledicah širjenja bolezni norih krav (BSE). V EU je poraba govejega mesa padla kar za 27 odstotkov, zaradi prepovedi nakupa govedine iz držav EU v vrsti tretjih držav pa se je v več primerih tudi za 50 odstotkov zmanjšal izvoz.
Že 15.000 žrtev v Indiji
27. 01. 2001 00.00
Katastrofalni potres, ki je v petek prizadel indijsko državo Gudžarat na severozahodu Indije, je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 15.000 življenj, ranjenih pa naj bi bilo 33.000 ljudi. Približno 6000 ljudi je življenje izgubilo na območju mesta Bhuj. Žarišče potresa, ki je dosegel 7,9 stopnje po Richterju, je bilo 20 kilometrov severovzhodno od Bhuja. Potres, ki so ga čutili tudi v Pakistanu, Nepalu in Bangladešu, je najbolj prizadel prestolnico države Gudžarat, Ahmedabad. Ahmedabad je bilo premožno petmilijonsko tekstilno trgovsko središče, poleg tega pa se je tam trgovalo tudi z zlatom. Potres je prizadel državo prav med pripravami za indijski praznik republike. Indijska vojska in letalstvo sta takoj začela s široko reševalno akcijo. Bolnice so že polne, pa tudi za trupla ponesrečenih nimajo več prostora. Veliko ljudi je umrlo zaradi zadušitve ali pa so bili poteptani med paniko, pravijo zdravniki.
Živalske maščobe kot energent
26. 01. 2001 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v zvezi s sežigom živalskih maščob v družbi Salonit Anhovo v sporočilu za javnost pojasnilo, da so v sredo, 24. januarja, temu obsoškemu podjetju izdali odločbo in mu z njo naložili sežig 100 ton živalskih maščob, ki nastajajo pri toplotni obdelavi živalskih odpadkov. Osnovni namen sežiga je ugotoviti tehnične možnosti za uporabo živalskih maščob kot energenta oziroma kot nadomestila za mazut, ki ga Salonit Anhovo uporablja za proizvodnjo klinkerja, so dodali na okoljskem ministrstvu.
Kapitan prevzel odgovornost
25. 01. 2001 00.00
Ekvadorske oblasti so aretirale kapitana in trinajst članov posadke tankerja, ki je prejšnji torek nasedel ob otočju Galapagos. Kapitan Tarquino Arevalo je že prevzel odgovornost za nesrečo.
Progres M1-5 izstreljen
24. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.28 in 42 sekund po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U. Raketa je slabih devet minut kasneje v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5.
Sproščanje trgovine z ribami
24. 01. 2001 00.00
Slovenija je neto uvoznica rib in ribiških izdelkov. Če po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posamezni prebivalec na leto poje v povprečju pet kilogramov rib, to pomeni na državni ravni letno porabo v višini 10.000 ton. Pri lastni letni proizvodnji približno 4000 ton, od katerih je polovica namenjena izvozu, to pomeni v povprečju 8000 ton uvoza na leto. Pogajanja o nadaljnji sprostitvi trgovine z ribami in ribiškimi izdelki med Slovenijo in Evropsko unijo, ki so potekala lani, so bila uspešno sklenjena 28. novembra 2000 v Bruslju, veljati pa bodo začela, ko bosta opravljena postopka verifikacije tako na slovenski kot tudi na evropski strani, oziroma po objavi v obeh uradnih listih. Poročilo o končanih pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trgovine z ribiškimi proizvodi je ministrskemu kabinetu predstavil kmetijski minister Franc But na prvi seji vlade v tem letu, 4. januarja. Vlada je poročilo potrdila.
Mraz v Sibiriji
21. 01. 2001 00.00
V Sibiriji so v najhujšem mrazu zadnjih treh desetletij popokale številne cevi plinovoda, zaradi česar je motena oskrba z ogrevanjem, tako da so se temperature v stanovanjih ponekod spustile celo pod ničlo. V zadnjih desetih dneh je samo na območju Irkutska zaradi mraza umrlo 11 ljudi. Več kot 165 so jih prepeljali v glavno mestno bolnišnico, kjer so več kot 40 morali amputirati zamrznjene okončine, je povedala predstavnica bolnišnice.
Galapagosu grozi naftni madež
20. 01. 2001 00.00
Otočju Galapogos v Tihem oceanu grozi naftni madež, poslabšanje vremena, napovedano za konec tedna, pa bi lahko še poslabšalo razmere na tankerju Jessica, ki je v torek nasedel pred otokom San Cristobal, je včeraj sporočila uprava Narodnega parka Galapagos. Potem ko je ladja, ki je prevažala približno 900 ton surove nafte, nasedla, so opazili izlitje nafte, vendar količina izlite nafte ni znana, so sporočili predstavniki parka.
Pomoč ovčerejcem
16. 01. 2001 00.00
Kmetje v Logu pod Mangartom redijo skupaj približno 250 ovc, od katerih je večina vključena v nacionalno gensko banko, saj so pretežno bovške pasme. Ta slovenska avtohtona pasma je zaradi majhnega števila živali že tako ogrožena, pomanjkanje krme, s katerim se soočajo tamkajšnji ovčerejci po nedavni nesreči, pa razmere še dodatno poslabšuje. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so zato sklenili nameniti pomoč kmetom v Logu pod Mangartom v obliki zimske krme. Zbornici se je pri tem pridružilo tudi ljubljansko podjetje Uniagra, ki je prispevalo 24 ton pesnih rezancev.
Makedonija ni za ključ IMF
15. 01. 2001 00.00
Tiskovna predstavnica Narodne banke Makedonije Antoaneta Maneva je zanikala, da bi Makedonija privolila v ključ Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri delitvi nekdanjega skupnega jugoslovanskega premoženja v baselski banki in pri razdelitvi deviznih rezerv nekdanje SFRJ. S tem je zanikala nedavno pisanje skopskega Dnevnika, pa tudi jugoslovanske agencije Tanjug, ki sta poročala, da naj bi Skopje pri omenjenih vprašanjih pristalo na ključ IMF. Na zadnjih treh sestankih o delitvi premoženja nekdanje SFRJ, ki so potekali na ravni guvernerjev narodnih bank, sta sicer Makedonija in BiH zastopali stališče, da bi morali baselsko zlato razdeliti po ključu Evropske centralne banke. To bi pomenilo, da bi Makedonija od 46 ton zlata, kolikor ga je v Baslu, dobila 7,2 odstotka, in ne 5,4 odstotka, kolikor bi ji pripadlo po ključu IMF. Pogovori o nasledstvu se bodo nadaljevali konec februarja v Ljubljani.
Hrvaška nafta na srbskem tržišču
14. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska naftna družba Beopetrol je v petek s hrvaško naftno industrijo INA podpisala okvirni dogovor o uvozu naftnih derivatov v mesečnih količinah, ki bodo zadostovale potrebam tržišča v Srbiji.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.