Tržaški
Delegacija iz FJK pri predsedniku senata
01. 12. 2000 00.00
Tržaški župan Riccardo Illy, podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske Krajine Miloš Budin in senatorja Levih demokratov Fulvio Camerini in Mitja Volčič so včeraj obiskali italijanski senat, kjer so se v pogovoru s predsednikom senata Nicolo Mancinom in vodjema poslanskih skupin Levih demokratov in Ljudske stranke Gavinom Angiusom in Leopoldom Elio zavzeli za čimprejšnjo uvrstitev slovenskega zaščitnega zakona na dnevni red senata.
Komu sedmi tržaški pomol?
21. 11. 2000 00.00
Odbor tržaških pristaniških oblasti bo danes popoldne sprejel dokončno odločitev o podelitvi koncesije za upravljanje sedmega pomola v tržaškem pristanišču. Odločitev, ali bo koncesionar severnoevropsko pristanišče Rostock ali Luka Koper s skupino tujih podjetij: italijanske špedicijske hiše Parisi, tržaške zadruge pristaniških delavcev in obstoječega koncesionarja na sedmem pomolu, nizozemskega podjetja ECT, bo znana danes zvečer ob koncu zasedanja odbora tržaških pristaniških oblasti. Nato se bodo začela pogajanja med novim koncesionarjem in tržaško pristaniško upravo o operativno-tehničnih pogojih najema sedmega pomola za pretovor zabojnikov v tržaškem pristanišču.
Komu sedmi tržaški pomol?
20. 11. 2000 00.00
Odbor tržaških pristaniških oblasti bo jutri popoldne sprejel dokončno odločitev o podelitvi koncesije za upravljanje sedmega pomola v tržaškem pristanišču. Odločitev, ali bo koncesionar severnoevropsko pristanišče Rostock ali Luka Koper s skupino tujih podjetij: italijanske špedicijske hiše Parisi, tržaške zadruge pristaniških delavcev in obstoječega koncesionarja na sedmem pomolu, nizozemskega podjetja ECT, bo znana jutri zvečer ob koncu zasedanja odbora tržaških pristaniških oblasti. Nato se bodo začela pogajanja med novim koncesionarjem in tržaško pristaniško upravo o operativno-tehničnih pogojih najema sedmega pomola za pretovor zabojnikov v tržaškem pristanišču.
Predstavitev Ljubljane in ponudbe ob Krki
20. 11. 2000 00.00
Tržaški dnevnik Il Piccolo je v današnji izdaji na strani, posvečeni turizmu, objavil dva članka, v katerih predstavlja slovensko prestolnico Ljubljano ter turistično ponudbo v dolini reke Krke.
Slovenska škofovska konferenca
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani poteka dvodnevno sedmo plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference, ki se ga poleg slovenskih škofov udeležujejo tudi predstavniki škofovskih konferenc sosednjih držav, iz Hrvaške zadarski nadškof Ivan Prenđa, iz Madžarske pecski škof Mihaly Mayer, iz Italije pa tržaški škof Eugenio Ravignani. Celovško-krški škof Egon Kapellari se je že poslovil.
Predstavitev italijanskih pesnikov
01. 11. 2000 00.00
V goriški Državni knjižnici so sinoči predstavili večjezično zbirko poezij italijanskih pesnikov iz Furlanije Julijske krajine z naslovom Prvi zvezek prevodov (Primo quaderno di traduzioni), ki jo je izdala založba Campanotto Editore s sodelovanjem Tržaške univerze in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce iz Trsta in goriške literarne revije Lunini zvezki, ki jo vodi pesnik Silvio Cumpeta.
Novosti razstavnega programa
25. 10. 2000 00.00
Na različnih lokacijah po Sloveniji bodo nocoj na ogled ponudili več razstav. V kiparski galeriji Latobia bodo ob 19. uri odprli samostojno razstavo Jurija Smoleta Flajerji, v Tržaški knjigarni v Trstu bodo ob 18.30 predstavili umetnika Roka Zelenka in njegovo slikarsko razstavo, Galerija Lek pa bo gostila razstavo fotografij Voda je življenje
Bo koprska luka upravljala sedmi tržaški pomol?
20. 09. 2000 00.00
Vse kaže, da bo imela Luka Koper čez kak mesec glavno besedo pri upravljanju razvpitega sedmega pomola tržaškega pristanišča. Potem, ko je nizozemska družba ECT že po slabem letu dni enostransko prekinila koncesijsko pogodbo, je pristaniška uprava v hudi stiski razpisala nov natečaj za izbiro koncesionarja in do včeraj, ko je potekel rok za prijave, je svoj interes izrazila le naveza družb, med katerimi je največja - koprska luka.
Nepričakovan prihod Jörga Haiderja
16. 09. 2000 00.00
Na Opčinah pri Trstu je danes potekala slovesnost ob 170-letnici izgradnje ceste Trst-Ljubljana-Dunaj, ki so se je udeležili gostje iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Edinost o pismu Illyju
29. 08. 2000 00.00
Družbenopolitična organizacija Edinost iz Trsta se je odzvalo na pismo, ki ga je ljubljanska županja Vika Potočnik v petek naslovila na tržaškega kolega Riccarda Illyja in v katerem je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, ki naj bi bilo novembra v Trstu, preprečil.
XV. Film Video Monitor
25. 07. 2000 11.59
Od 25. do 28. oktobra bo v italijanski Gorici potekal XV. Film Video Monitor, predstavitev letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije. Ob petnajstletnici delovanja bo novost predstavitev tudi italijanske filmske produkcije. Prireditev organizira goriški Kinoatelje, ki ga je leta 1977 ustanovil senator Darko Bratina, tedaj priznani filmski kritik, sociolog in profesor na tržaški univerzi. V njegov spomin bodo tudi letos podelili nagrado Darko Bratina ? Poklon viziji.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Zaščitni zakon za slovensko manjšino
17. 07. 2000 18.32
Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je danes sklical tiskovno konferenco z namenom novinarjem razložiti vsebino zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je prejšnji teden sprejela italijanska poslanska zbornica. Za to se je odločil, ker je ugotovil, da je poročanje mnogih časnikarjev izraz popolnega nepoznavanja problematike in da za nekatere tržaške kroge zaščitni zakon vnaša strah vzbujajoče privilegije.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.
Italijani sprejeli zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Italijanska poslanska zbornica je v sklepnem glasovanju potrdila zakon o zaščiti slovenske manjšine. Preden bo stopil v veljavo, ga bo moral potrditi še senat, kjer ima vladna koalicija močnejšo večino, zato bo postopek sprejemanja zakona predvidoma hitrejši. Pričakujejo, da bo zakon uvrščen na dnevni red senata letos jeseni.
Nadaljevanje razprave o zaščitnem zakonu
05. 07. 2000 16.44
V italijanski poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. Poslanci so najprej obravnavali pripombe k 16. členu, ki govori o financiranju manjšinskih organizacij in dejavnosti.
Razprava o zaščitnem zakonu
28. 06. 2000 20.42
Italijanska poslanska zbornica je sinoči zaradi nesklepčnosti prekinila razpravo o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji. Poslanci so obdelali prvih sedem členov zakona od skupno 28 in zavrnili večino pripomb desne opozicije. Razprava se bo nadaljevala danes.
Odmevni predstavitvi knjig
24. 06. 2000 14.06
Na Goriškem sta bila v znanih slovenskih vaseh sinoči dve odmevni knjižni predstavitvi. V Krminu so predstavili etnologa in znanega italijanskega televizijskega voditelja univ. prof. Giorgia Cellija, ki je spregovoril o svoji zadnji knjigi Bizoni gredo v nebo, v Števerjanu pa so predstavili zadnje knjižne delo dr. Rafka Dolharja z naslovom Tržaški poldnevnik.
Dela slovenskih skladateljev v Rimu
21. 06. 2000 14.45
Avstrijski kulturni inštitut v Rimu je sinoči pripravil klavirski koncert, na katerem so med drugim izvedli tudi dela slovenskih skladateljev Uroša Kreka, Janeza Matičiča in Alojza Srebotnjaka.
Drevi slovenski kulturni večer v Milanu
21. 06. 2000 14.06
V knigarni Tikkun v Milanu bo drevi ob 18. uri slovenski kulturni večer, ki ga je pripravil generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Udeležila se ga bo tudi generalna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan. Prireditev sodi v okvir praznovanja Prešernovega leta - leta kulture.
Sprejem za prijatelje Slovenije v Trstu
21. 06. 2000 09.11
Generalna konzulica Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan je sinoči v Trstu ob bližajočem se dnevu državnosti priredila tradicionalni sprejem, na katerem se je zbralo veliko prijateljev Slovenije, diplomatskih predstavnikov tujih držav v Trstu, predstavnikov slovenske manjšine, predstavnikov javnega in političnega življenja ter kulturnikov in predstavnikov verskega življenja v Furlaniji Julijski krajini. Sprejema ob dnevu državnosti Republike Slovenije so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik dežele FJk Miloš Budin, tržaški župan Riccardo Illy in vsi slovenski župani s Tržaškega, Goriške in Beneške Slovenije.
O odnosih med Italijani in slovensko manjšino
18. 06. 2000 12.23
Občina Trst bo jutri priredila posvet o sožitju in odnosih med Italijani in slovensko manjšino. Posvet z naslovom Italijani in Slovenci: Dve avtohtoni etnični skupnosti v službi Trsta in Furlanije-Julijske krajine bo vodil tržaški podžupan Roberto Damiani. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), Slovence pozivata, naj se množično udeležijo posveta; ta bo potekal na nekdanji Pomorski postaji v Trstu, začel pa se bo ob 17.30.
O zaščitnem zakonu konec julija
30. 05. 2000 11.16
Predsedniki poslanskih skupin so obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino uvrstili na dnevni red zasedanja italijanske poslanske zbornice v torek, 27. junija, ter v sredo, 28. junija. To po navedbah Primorskega dnevnika izhaja iz dnevnega reda, ki ga je včeraj popoldne objavilo predsedstvo spodnjega doma italijanskega parlamenta.
Razstava Claudie Raza v Trstu
18. 05. 2000 07.49
V likovni galeriji v Tržaški knjigarni v samem središču Trsta so sinoči odprli razstavo likovnih del slikarke Claudie Raza, ki je po rodu iz Beneške Slovenije, že vrsto let pa živi in dela v Nabrežini pri Trstu, kjer ima tudi svoj atelje. Likovno umetnico in njena zadnja dela je predstavil Jurij Paljk, ki je poudaril umetničino zvestobo odslikavanju Krasa in kraškega kamna in kraških pejsažev, po katerih je umetnica najbolj znana in Razino prehajanje iz figurativnega slikanja v neformalno in abstraktno slikarko.
Nova knjiga Rafka Dolharja
13. 05. 2000 09.06
Pri založbi Mladika v Trstu je pred kratkim izšla nova knjiga tržaškega slovenskega političnega delavca Rafka Dolharja z naslovom Tržaški pol-dnevnik. Delo so predstavili popoldne v Peterlinovi dvorani v Trstu, po krajšem uvodnem posegu urednika Mladike Marija Maverja pa so o njem spregovorili še Jože A. Hočevar, ki je delo lektoriral, nekdanji deželni svetovalec stranke Slovenske skupnosti (SSk) Drago Štoka in avtor Rafko Dolhar.
Novi roman Dušana Jelinčiča
10. 05. 2000 17.11
V zadnjem romanu z naslovom Ljubezen v času samote se tržaški prozaist, časnikar, kritik in gornik Dušan Jelinčič, rojen leta 1953, po več uspešnih romanih o Himalaji ''vrača v domače kraje in svojo mladost.'' Po Jelinčičevih besedah je ta knjiga spomin na najlepše obdobje njegovega življenja, ko se je med drugim naučil, kaj je mirovništvo, boj za oblast, iskanje lastne identitete. Tretja knjiga tega avtorja, izdana pri koprski založbi Lipa, je bila po Trstu in Kopru predstavljena tudi v Ljubljani.
Kravosove pesnitve v italijanščini
09. 05. 2000 08.27
V dvorani zavarovalnice Generali v Trstu so včeraj predstavili knjigo Le tracce di Giasone (Jazonove stopinje) slovenskega tržaškega pesnika Marka Kravosa. Gre za pesnitev v petih delih z epilogom, ki je v slovenskem izvirniku nastala konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let.
Na Primorskem poteka Karavana prijateljstva
06. 05. 2000 13.34
V Umagu se je začela 2. Karavana prijateljstva, ki jo organizira portoroško Društvo istrskega prijateljstva. Na pot brez meja od Umaga do tržaškega Trga zedinjenja Italije so se podali slovenski, hrvaški in italijanski kolesarji in veslači, ki jih spremlja ladja z gosti.
Manifestacija v podporo zaščitnemu zakonu
29. 04. 2000 11.39
Manifestacija v podporo globalnemu zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji bo v soboto, 6. maja, ob 11. uri na trgu sv. Antona v Trstu, je povedal tržaški podžupan Roberto Damiani na sestanku s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudijem Pavšičem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO) Samom Pahorjem, slovenskimi svetovalci na deželni ravni ter v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu ter predstavniki bližnjih občin. Prireditev bo potekala v znamenju kulture kot sredstva povezovanja, medsebojnega spoznavanja in sprejemanja, ki so predpogoj za sožitje narodov v državi.